Jehova bo izvršil obsodbo nad hudobnimi
Jehova bo izvršil obsodbo nad hudobnimi
»Pripravi [se] na srečanje s svojim Bogom!« (AMOS 4:12, SSP)
1., 2. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Bog hudobiji naredil konec?
ALI bo Jehova kdaj z zemlje odstranil hudobijo in trpljenje? To vprašanje je na začetku 21. stoletja ustreznejše kot kdaj prej. Zdi se, da kamor koli se obrnemo, vidimo dokaze človekove nehumanosti do sočloveka. Kako zelo hrepenimo po svetu, v katerem ne bo nasilja, terorizma in podkupovanja!
2 Toda dobra novica je, da lahko povsem zaupamo Jehovu, da bo odstranil hudobijo. Božje lastnosti zagotavljajo, da bo ukrepal zoper hudobne. Jehova je pravičen. Njegova Beseda nam v Psalmu 33:5, SSP, pove: »Ljubi pravičnost in pravico.« V nekem drugem psalmu pa piše: »Siloljubnega sovraži duša njegova [Jehovova].« (Psalm 11:5) Vsemogočni Bog Jehova, ki ljubi pravičnost in pravico, gotovo ne bo večno dopuščal tega, kar sovraži.
3. Kaj bomo ob nadaljnjem pregledovanju Amosovega prerokovanja poudarili?
3 Premislimo še o enem razlogu, zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova odstranil hudobijo. Da bo to res storil, zagotavlja zapis o njegovem preteklem ravnanju. V Bibliji, v Amosovi knjigi, so opisani presenetljivi zgledi tega, kako Jehova vselej ravna s hudobnimi. Ob nadaljnjem pregledovanju Amosovega prerokovanja bomo glede Božje izvršitve obsodbe poudarili troje. Najprej to, da je vedno zaslužena, nato to, da je neogibna, in kot tretje, da je selektivna, saj Jehova izvrši obsodbo nad hudobnimi, toda skesanim in prav naravnanim posameznikom izkaže usmiljenje. (Rimljanom 9:17–26)
Božja izvršitev obsodbe je vedno zaslužena
4. Kam je Jehova poslal Amosa in s kakšnim namenom?
4 V Amosovih dneh so bili Izraelci že razdeljeni na dve kraljestvi. Eno je bilo južno dvorodovno Judovo kraljestvo. Drugo pa je bilo severno desetrodovno Izraelovo kraljestvo. Jehova je Amosa pooblastil za svojega preroka in ga iz njegovega rojstnega kraja na Judovem poslal v Izrael. Tam naj bi objavljal Božjo obsodbo.
5. Zoper katere narode je Amos najprej prerokoval in že zaradi česa so si ti narodi zaslužili Božjo neugodno sodbo?
5 Amos svojega dela ni pričel z razglašanjem Jehovove obsodbe zoper trdoglavo severno Izraelovo kraljestvo. Ne, neugodno sodbo je najprej razglasil nad šestimi sosednjimi narodi. Ti so bili Sirci, Filistejci, Tirci, Edomci, Amonci in Moabci. Pa so si ti narodi zares zaslužili Božjo neugodno sodbo? Vsekakor. En razlog je bil ta, da so bili nepopustljivi sovražniki Jehovovega ljudstva.
6. Zakaj se je Bog namenil prinesti nesrečo nad Sirijo, Filistejo in Tir?
6 Jehova je na primer Sirce obsodil zato, »ker so mlatili Gileada«. (Amos 1:3) Sirci so zavzeli področje Gileada – izraelsko pokrajino vzhodno od Jordana – in tamkajšnjemu Božjemu ljudstvu prizadejali hude izgube. Kaj pa Filistejci in Tirci? Filistejci so bili krivi tega, da so lovili izraelske izgnance oziroma ujetnike in jih prodajali Edomcem. Nekateri Izraelci pa so prišli v roke tirskim trgovcem s sužnji. (Amos 1:6, 9) Samo predstavljajte si to – Božje ljudstvo prodajati v sužnost! Nič čudnega, da se je Jehova namenil prinesti nesrečo nad Sirijo, Filistejo in Tir.
7. Kaj so Edomci, Amonci in Moabci imeli skupnega z Izraelci, toda kako so z njimi ravnali?
7 Edomci, Amonci in Moabci pa so z Izraelci, kakor tudi med seboj, imeli nekaj skupnega. Vsi trije narodi so bili v sorodu z Izraelci. Edomci so bili potomci Abrahama po Jakobovem dvojčku, Ezavu. V nekem smislu so bili torej Izraelovi bratje. Amonci in Moabci pa so bili potomci Abrahamovega nečaka Lota. Toda ali so Edomci, Amonci in Moabci bratsko ravnali s svojimi sorodniki, Izraelci? Daleč od tega! Edomci so neusmiljeno šli z mečem nad »brata svojega« in Amonci so sadistično ravnali z izraelskimi ujetniki. (Amos 1:11, 13) Amos neposredno sicer ne omenja Moabovega grdega ravnanja z Božjim ljudstvom, vendar je njegovo nasprotovanje Izraelu imelo dolgo zgodovino. Te tri sorodne narode je čakala neprizanesljiva kazen. Jehova naj bi nadnje poslal uničujoč ogenj.
Božja izvršitev obsodbe je neogibna
8. Zakaj je bila Božja obsodba zoper šest narodov, ki so obdajali Izrael, neogibna?
8 Šest narodov, omenjenih na začetku Amosovega prerokovanja, si je to, da je bila nad njimi izvršena Božja obsodba, brez dvoma zaslužilo. Poleg tega pa se temu niso mogli ogniti. Jehova v Amosovi knjigi od 1. poglavja 3. vrstice do 2. poglavja 1. vrstice šestkrat reče: »Ne odvrnem šibe njegove.« V skladu s svojo besedo ni odvrnil svoje šibe od teh narodov. Zgodovina potrjuje, da je kasneje vsak od njih doživel nesrečo. Zares, najmanj štirje od njih – Filistejci, Moabci, Amonci in Edomci – so navsezadnje nehali obstajati!
9. Kaj so si prebivalci Juda zaslužili in zakaj?
9 Vsebina Amosovega prerokovanja se nato usmeri na sedmi narod, prerokovo domače področje na Judovem. Amosovi poslušalci v severnem Izraelovem kraljestvu so bili morda presenečeni, ko so slišali Amosa razglašati obsodbo nad Judovim kraljestvom. Zakaj so si prebivalci Juda zaslužili neugodno sodbo? »Ker so zavrgli zakon GOSPODOV,« piše v Amosu 2:4. Jehova takšnega namernega preziranja svoje Postave ni jemal na lahko. Kot piše v Amosu 2:5, je napovedal: »Pošljem ogenj nad Judo, in požre palače jeruzalemske.«
10. Zakaj Juda ni mogel ubežati nesreči?
10 Nezvesti Judje niso mogli ubežati prihajajoči nesreči. Jehova je sedmič rekel: »Ne odvrnem šibe njegove.« (Amos 2:4) Juda je napovedana kazen doletela leta 607 pr. n. št., ko so ga opustošili Babilonci. Ponovno vidimo, da hudobni ne morejo ubežati izvršitvi Božje obsodbe.
11.–13. Zoper kateri narod je Amos prvenstveno prerokoval in kakšne oblike zatiranja so bile tam očitne?
11 Prerok Amos je pravkar objavil Jehovovo obsodbo nad sedmerimi narodi. Toda kdor je mislil, da je Amos svoje prerokovanje končal, se je motil. Še zdaleč ni končal! Prvenstveno je bil namreč poslan, da razglasi ostro sodno sporočilo zoper severno Izraelovo kraljestvo. In Izrael si je Božjo neugodno sodbo zaslužil, saj je bil narodov moralni in duhovni propad obžalovanja vreden.
12 Amosovo prerokovanje je razkrilo, da je v Izraelovem kraljestvu zatiranje postalo nekaj običajnega. V Amosu 2:6, 7 glede tega beremo: »Tako pravi GOSPOD: Zavoljo treh in zavoljo štirih pregreh, ki jih je kriv Izrael, ne odvrnem šibe njegove: ker so prodali pravičnika za denar in potrebnega za par čevljev; oni hrepene po tem, da vidijo prah zemlje na glavi ubožca in krivijo pot krotkim.«
13 Pravične so prodajali »za denar«, kar morda pomeni, da so sodniki sprejemali denarno podkupnino in izrekali neugodne sodbe nedolžnim. Upniki so revne prodajali v sužnost za ceno enega ‚para čevljev‘, morda zaradi kakega manjšega dolga. Brezsrčni ljudje ‚so hrepeneli‘ oziroma željno iskali priložnosti, da bi ‚ubožce‘ privedli do takšnih razmer, da bi si ti v znak stiske, žalovanja oziroma ponižanja glavo posipali s prahom. Podkupovanje je bilo tako razširjeno, da ‚krotki‘ niso mogli pričakovati nikakršne pravice.
14. Koga so v desetrodovnem Izraelovem kraljestvu zatirali?
14 Bodimo pozorni na to, kdo je bil zatiran. To so bili pravični, revni, ubožni in krotki prebivalci dežele. Po Jehovovi postavini zavezi z Izraelom se je moralo nezaščitenim in potrebnim izkazovati sočutje. Kljub temu pa razmere v desetrodovnem Izraelovem kraljestvu za takšne posameznike niso mogle biti slabše.
‚Pripravi se na srečanje s svojim Bogom‘
15., 16. a) Zakaj so bili Izraelci posvarjeni »Pripravi [se] na srečanje s svojim Bogom«? b) Kako Amos 9:1, 2 kaže, da se hudobni ne morejo ogniti izvršitvi Božje obsodbe? c) Kaj se je zgodilo z desetrodovnim Izraelovim kraljestvom leta 740 pr. n. št.?
15 V Izraelu so bili nemorala in drugi grehi zelo razširjeni, zato je prerok Amos uporni narod upravičeno posvaril: »Pripravi [se] na srečanje s svojim Bogom!« (Amos 4:12, SSP) Nezvesti Izrael prihajajoči izvršitvi Božje obsodbe ni mogel ubežati, saj je Jehova osmič objavil: »Ne odvrnem šibe njegove.« (Amos 2:6) Bog je o hudobnih, ki bi se morda skušali pred njim skriti, dejal: »Kdor se spusti v beg, ne ubeži, niti eden iz njih se ne reši. Ko bi pridrli v kraj mrtvih, tudi odtod jih izvleče roka moja, in ko bi stopili v nebesa, jih odondod privedem doli.« (Amos 9:1, 2)
16 Hudobni se izvršitvi Božje obsodbe niso mogli ogniti s tem, da bi pridrli »v kraj mrtvih«, kar figurativno kaže na poskus, da bi se skrili v globinah zemlje. Niti niso mogli izvršitvi Božje obsodbe ubežati tako, da bi šli »v nebesa«, in sicer da bi skušali najti zavetje na visokih gorah. Jehovovo opozorilo je bilo jasno – ni skrivališča, ki ga on ne bi mogel doseči. Božja pravica je zahtevala, da Izraelovo kraljestvo odgovarja za svoja hudobna dejanja. In ta čas je res prišel. Leta 740 pr. n. št., kakih 60 let po tem, ko je Amos napisal svoje prerokovanje, so si Izraelovo kraljestvo podjarmili Asirci.
Izvršitev Božje obsodbe je selektivna
17., 18. Kaj deveto poglavje Amosove knjige odkrije o Božjem usmiljenju?
17 Amosovo prerokovanje nam je pomagalo razumeti, da je izvršitev Božje obsodbe vedno zaslužena in neogibna. Toda Amosova knjiga še pokaže, da je Jehovova obsodba tudi selektivna. Bog lahko hudobne najde, ne glede na to, kam se skrijejo, in izvrši nad njimi obsodbo. Najde pa lahko tudi skesane in pravične – tiste, katerim se je odločil izkazati usmiljenje. To je lepo poudarjeno v zadnjem poglavju Amosove knjige.
18 V 9. poglavju 8. vrstici te knjige beremo naslednje Jehovove besede: ‚Ne iztrebim docela hiše Jakobove.‘ Kot beremo v vrsticah od 13 do 15, je Jehova obljubil, da bo ‚pripeljal nazaj ujetnike‘ svojega ljudstva. Izkazal jim bo usmiljenje in bodo uživali varnost in blaginjo. ‚Orač bo stopal precej za žanjcem [bo dejansko prehitel žanjca, NW],‘ je obljubil Jehova. Predstavljajte si to – žetev bo tako obilna, da je nekaj še ne bo pospravljene, ko bo že prišel čas za naslednje oranje in setev!
19. Kaj se je zgodilo s preostankom iz Izraela in Juda?
19 Rečemo lahko, da je bila Jehovova obsodba zoper hudobne tako na Judovem kot v Izraelu selektivna, saj je bilo skesanim in prav naravnanim posameznikom izkazano usmiljenje. Skesani preostanek iz Izraela in Juda se je leta 537 pr. n. št. vrnil iz babilonskega ujetništva, s čimer se je izpolnila prerokba o obnovi iz devetega poglavja Amosove knjige. Po vrnitvi v svojo ljubljeno domovino so obnovili čisto čaščenje. V varnih razmerah so si ponovno zgradili hiše ter zasadili vinograde in vrtove.
Izvršitev Jehovove neugodne sodbe bo prišla!
20. O čem bi nas moral prepričati pregled sodnih sporočil, ki jih je objavljal Amos?
20 Ta pregled Božjih sodnih sporočil, ki jih je Amos objavljal, bi nas moral prepričati, da bo Jehova v naših dneh hudobijo odstranil. Zakaj lahko to verjamemo? Prvič zato, ker zgledi tega, kako je Bog v preteklosti ravnal s hudobnimi, kažejo, kako bo ravnal v našem času. Drugič pa zato, ker nam izvršitev Božje obsodbe nad odpadniškim Izraelovim kraljestvom zagotavlja, da bo Bog uničil tudi tako imenovano krščanstvo, ki je najbolj graje vreden del ‚Babilona Velikega‘, svetovnega imperija krive vere. (Razodetje 18:2)
21. Zakaj si tako imenovano krščanstvo zasluži Božjo neugodno sodbo?
21 Tako imenovano krščanstvo si nedvomno zasluži Božjo neugodno sodbo. Njegove obžalovanja vredne verske in moralne razmere govorijo same zase. Jehovova obsodba tako imenovanega krščanstva – in ostalega Satanovega sveta – je zaslužena. Je tudi neogibna, saj se bodo takrat, ko bo nastopil čas njene izvršitve, uresničile besede iz Amosa 9. poglavja 1. vrstice: »Kdor se spusti v beg, ne ubeži, niti eden iz njih se ne reši.« Da, neglede na to, kam bi se hudobni skrili, jih bo Jehova našel.
22. Kaj je glede Božje obsodbe pojasnjeno v Drugem listu Tesaloničanom 1:6–8?
22 Božja obsodba je vedno zaslužena, neogibna in selektivna. To lahko vidimo iz besed apostola Pavla: »Od Boga je [. . .] pravično, da tem, ki vam stisko povzročajo, s stisko tudi povrne, vam, ki stisko trpite, pa nakloni olajšanje skupaj z nami, ko se bo Gospod Jezus razodel iz nebes s svojimi mogočnimi angeli v plamenečem ognju in se bo maščeval tem, ki ne poznajo Boga, in tem, ki niso poslušni dobri novici o našem Gospodu Jezusu.« (2. Tesaloničanom 1:6–8) »Od Boga je [. . .] pravično«, da povrne tistim, ki si zaslužijo neugodno sodbo, ker povzročajo stisko maziljencem. Ta obsodba bo neogibna, saj hudobni ne bodo preživeli, ‚ko se bo Jezus razodel s svojimi mogočnimi angeli v plamenečem ognju‘. Božja obsodba bo tudi selektivna, saj se bo Jezus maščeval »tem, ki ne poznajo Boga, in tem, ki niso poslušni dobri novici«. In izvršitev Božje obsodbe bo prinesla tolažbo vsem bogaboječim, ki trpijo preganjanje.
Upanje za značajne
23. Kakšno upanje in tolažbo lahko dobimo iz Amosove knjige?
23 V Amosovem prerokovanju je čudovito sporočilo, ki prav naravnanim posameznikom vliva upanje in jih tolaži. Kot je bilo v Amosovi knjigi napovedano, Jehova svojega staroveškega ljudstva ni povsem uničil. Navsezadnje je izraelske in judovske ujetnike zbral in jih odpeljal nazaj v njihovo domovino ter jih obilno blagoslovil z varnostjo in blaginjo. Kaj to pomeni za nas danes? Prepričani smo lahko, da bo Jehova med izvršitvijo svoje obsodbe našel hudobne, ne glede na to, kam se skrijejo, pa tudi poiskal posameznike, ki si po njegovem zaslužijo usmiljenje, ne glede na to, kje morda živijo.
24. Kako so Jehovovi novodobni služabniki blagoslovljeni?
24 Kaj pa kot Božji zvesti služabniki doživljamo, medtem ko čakamo, da bo Jehova izvršil obsodbo nad hudobnimi? Jehova nas zares blagoslavlja z neizmerno duhovno blaginjo! Pri našem čaščenju ni laži in izkrivljenih dejstev, ki izvirajo iz lažnih naukov tako imenovanega krščanstva. Jehova nas tudi blagoslavlja z obilico duhovne hrane. Zapomnimo pa si, da s temi bogatimi Jehovovimi blagoslovi prihaja tudi velika odgovornost. Bog od nas pričakuje, da druge opozarjamo pred prihajajočo sodbo. Želimo narediti vse, kar lahko, da bi našli tiste, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«. (Apostolska dela 13:48) Da, čim več ljudem želimo pomagati, da bi uživali duhovno blaginjo, kakršno že sedaj uživamo mi. Želimo tudi, da bi preživeli prihajajočo izvršitev Božje obsodbe nad hudobnimi. Da pa bi bili deležni teh blagoslovov, moramo seveda imeti pravi nagib srca. Kot bomo videli v naslednjem članku, je tudi to poudarjeno v Amosovem prerokovanju.
Kako bi odgovorili?
• Kako Amosovo prerokovanje kaže, da je Jehovova neugodna sodba vedno zaslužena?
• Kakšne dokaze je Amos navedel, da je izvršitev Božje obsodbe neogibna?
• Kako Amosova knjiga kaže, da je izvršitev Božje obsodbe selektivna?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na straneh 16, 17]
Izraelovo kraljestvo ni ubežalo izvršitvi Božje obsodbe
[Slika na strani 18]
Preostanek iz Izraela in Juda se je leta 537 pr. n. št. vrnil iz babilonskega ujetništva