Božje ljudstvo mora ljubiti prijaznost

»Kaj zahteva GOSPOD od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje [prijaznost, NW] in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (MIHA 6:8)

1., 2. a) Zakaj nas ne bi smelo presenečati, da Jehova od svojega ljudstva pričakuje, da je prijazno? b) Katera vprašanja glede prijaznosti zaslužijo našo pozornost?

JEHOVA je prijazen Bog. (Rimljanom 2:4; 11:22, oboje NW) Kako zelo sta morala biti prva dva človeka, Adam in Eva, za to hvaležna! Stvarstvo, ki ju je v edenskem vrtu obkrožalo in ju radostilo, je bilo viden dokaz tega, da je Bog do ljudi prijazen. Bog je še naprej prijazen do vseh, celo do tistih, ki so nehvaležni in hudobni.

² Ker smo ustvarjeni po Božji podobi, smo zmožni odsevati Božje lastnosti. (1. Mojzesova 1:26) Nič nenavadnega torej ni, da Jehova od nas pričakuje, da smo prijazni. V Mihu 6:8 piše, da mora Božje ljudstvo ‚ljubiti prijaznost‘ (NW). Kaj pa je prijaznost? Kako je povezana z drugimi Božjimi lastnostmi? Zakaj je svet tako krut in neusmiljen, če pa so ljudje lahko prijazni? Zakaj si moramo kristjani prizadevati, da smo do drugih prijazni?

Kaj je prijaznost?

3. Kako bi opisali prijaznost?

³ Prijaznost je dejavno zanimanje za dobro drugih. Kažemo jo s koristnimi deli in obzirnim govorjenjem. Prijazen človek drugim dela dobro, ne pa jim škoduje. Je prijateljski, blag, sočuten in ljubezniv. Do drugih je velikodušen in obziren. Apostol Pavel je svetoval: »Oblecite [. . .] srčno usmiljenje, blagovoljnost [prijaznost, NW], ponižnost, krotkost, potrpežljivost.« (Kološanom 3:12) Prijaznost je torej del figurativne obleke vsakega pravega kristjana.

4. Kako je Jehova prevzel pobudo v izkazovanju prijaznosti človeštvu?

⁴ Bog Jehova je v izkazovanju prijaznosti prevzel pobudo. Apostol Pavel je glede tega zapisal: »Ko pa sta se pojavili dobrota [prijaznost, NW] in človekoljubnost Boga, našega odrešenika, nas je rešil [. . .] s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu.« (Titu 3:4, 5, SSP) Bog maziljene kristjane ‚okopa‘ oziroma očisti v Jezusovi krvi, tako da v njihovo korist uporabi vrednost Kristusove odkupne žrtve. Poleg tega jih sveti duh prenovi, da postanejo »novo stvarjenje« – z duhom rojeni Božji sinovi. (2. Korinčanom 5:17) Bog je prijazen in ljubeč tudi do ‚velike množice‘, ki je ‚oprala svoja oblačila in jih pobelila v Jagnjetovi krvi‘. (Razodetje 7:9, 14; 1. Janezov 2:1, 2)

5. Zakaj bi morali tisti, ki jih vodi Božji duh, izkazovati prijaznost?

⁵ Prijaznost je tudi del sadu Božjega svetega duha oziroma dejavne sile. Pavel je dejal: »Sad duha pa je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, blagost, samoobvladanje. Proti takim stvarem ni nobene postave.« (Galatom 5:22, 23, NW) Ali ne bi zato morali biti tisti, ki jih vodi Božji duh, do drugih prijazni?

Prava prijaznost ni šibkost

6. Kdaj je prijaznost šibkost in zakaj?

⁶ Nekateri ljudje imajo prijaznost za šibkost. Menijo, da mora biti človek trd, včasih  celo grob, da bi lahko drugi videli njegov močan značaj. V resnici pa je potrebna prava moč za to, da bi bil kdo pristno prijazen in se ogibal izkazovanja napačne prijaznosti. Prava prijaznost je del sadu Božjega duha, zato ne more biti nekakšno šibko, popustljivo stališče do napačnega vedenja. Napačna prijaznost pa je po drugi strani šibkost, ki človeka navaja k opravičevanju slabega ravnanja.

7. a) Glede česa je bil Eli popustljiv? b) Zakaj morajo starešine paziti, da ne bi bili napačno prijazni?

⁷ Razmislimo denimo o Izraelovem velikem duhovniku Eliju. Bil je popustljiv v discipliniranju svojih sinov Ofnija in Pinehasa, ki sta služila kot duhovnika v shodnem šotoru. Ker nista bila zadovoljna z deležem žrtve, ki jima je po Božji postavi pripadal, sta po služabniku zahtevala od darovalca surovo meso, še preden so na oltarju zažgali tolstino. Elijeva sinova sta imela tudi nemoralne spolne odnose z ženskami, ki so služile pri vhodu shodnega šotora. Namesto da bi jima Eli odvzel službene prednosti, ju je le blago oštel. (1. Samuelova 2:12–29) Nič čudnega, da je bila »beseda GOSPODOVA [. . .] redka v tistih dneh«! (1. Samuelova 3:1) Krščanski starešine morajo paziti, da ne bi izkazovali napačne prijaznosti prestopnikom, ki bi lahko spravili v nevarnost duhovnost občine. Prava prijaznost ni slepa za hudobno govorjenje in dejanja, ki so v nasprotju z Božjimi merili.

8. Kako je Jezus izkazoval pravo prijaznost?

⁸ Našemu zgledu, Jezusu Kristusu, ne more nihče očitati, da je kdaj izkazoval napačno prijaznost. Nasprotno, bil je sama poosebitev prave prijaznosti. Na primer, ‚množice so se mu zasmilile; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja‘. Odkritosrčni ljudje so se mu bližali brez zadržkov in mu celo prinašali svoje otroke. Samo pomislite, kakšno prijaznost in sočutje je kazal, ko jih je ‚jemal v naročje ter jih blagoslavljal‘. (Matevž 9:36; Marko 10:13–16) Čeprav je bil Jezus prijazen, se je vseeno trdno zavzemal za to, kar je bilo prav v očeh njegovega nebeškega Očeta. Jezus ni slabega nikoli opravičeval. Bog mu je dal moč, da je hinavske verske voditelje javno obtožil. Kot lahko beremo v Matevževem evangeliju 23:13–26, je večkrat ponovil obsodbo: »Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci!«

Prijaznost in druge Božje lastnosti

9. Kako je prijaznost povezana s potrpežljivostjo in dobroto?

⁹ Prijaznost je povezana z drugimi lastnostmi, ki jih rojeva Božji duh. Navedena je med ‚potrpežljivostjo‘ in ‚dobroto‘. Zares, človek, ki neguje prijaznost, to lastnost kaže s tem, da je potrpežljiv. Potrpežljiv je celo z neprijaznimi. Da je prijaznost povezana z  dobroto, pa se velikokrat vidi iz koristnih del v dobro drugih. Včasih se lahko grško besedo, ki se v Bibliji uporablja za »prijaznost«, prevede z »dobrota«. Na pogane je prijaznost zgodnjih kristjanov naredila tolikšen vtis, da so, kot je dejal Tertulijan, Jezusove sledilce imenovali ‚ljudje prijaznosti‘.

10. Kako sta povezani prijaznost in ljubezen?

¹⁰ Prijaznost je povezana tudi z ljubeznijo. Jezus je o svojih sledilcih dejal: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:35) In glede takšne ljubezni je Pavel rekel: »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna.« (1. Korinčanom 13:4, NW) Povezavo med prijaznostjo in ljubeznijo nakazuje tudi hebrejska beseda, ki se v New World Translation prevaja s »srčna dobrotljivost« oziroma »zvestovdana ljubezen«. Ta hebrejski samostalnik zajema več kakor naklonjenost. Takšna dobrotljivost se ljubeče naveže na koga ali kaj, dokler ne doseže svojega namena z njim. Jehova kaže srčno dobrotljivost oziroma zvestovdano ljubezen na različne načine, na primer tako, da rešuje in ščiti. (Psalm 6:4; 40:11; 143:12)

11. O čem smo lahko prepričani, ker je Bog srčno dobrotljiv?

¹¹ Jehovova srčna dobrotljivost ljudi pritegne k Njemu. (Jeremija 31:3) Ko Božji zvesti služabniki potrebujejo rešitev ali pomoč, vedo, da jim bo Bog izkazal srčno dobrotljivost oziroma zvestovdano ljubezen. Nikoli jih ne bo razočaral. Zato lahko molijo v veri, tako kakor psalmist, ki je dejal: »Jaz pa upam v milost [srčno dobrotljivost, NW] tvojo; radovalo se bo srce moje v zveličanju tvojem.« (Psalm 13:5) Ker je Jehova zvestovdan v ljubezni, mu lahko njegovi služabniki povsem zaupajo. Zagotovljeno jim je: »GOSPOD ne zavrže ljudstva svojega in dediščine svoje ne zapusti.« (Psalm 94:14)

Zakaj je svet tako krut?

12. Kdaj in kako je pričela delovati zatiralska vlada?

¹² Odgovor na to vprašanje je povezan s tem, kar se je zgodilo v edenskem vrtu. Na začetku človeške zgodovine je angel, ki je postal sebičen in prevzeten, začel izvajati načrt, po katerem bi zavladal svetu. Načrtovano se mu je posrečilo – res je postal »vojvoda tega sveta«, in to zelo krut. (Janez 12:31) Postal je znan kot Satan Hudič, glavni nasprotnik Boga in človeka. (Janez 8:44; Razodetje 12:9) Svoj sebični načrt, da ustanovi vlado, ki bi se kosala z Jehovovim prijaznim vladanjem, je razkril kmalu po tem, ko je bila ustvarjena Eva. Tako je pokvarjena vlada pričela delovati, ko se je Adam odločil za pot neodvisnosti od Božjega vladanja in povsem zavrnil Božjo prijaznost. (1. Mojzesova 3:1–6) Toda Adam in Eva v resnici nista postala neodvisna, temveč sta prišla pod vpliv sebičnega in ponosnega Hudiča ter postala podložnika njegove vlade.

13.–15. a) Omenite nekaj posledic zavrnitve Jehovovega pravičnega vladanja. b) Zakaj je svet neusmiljen?

¹³ Razmislimo o nekaterih posledicah. Adam in Eva sta bila pregnana iz rajskega predela zemlje. Cvetoči park, v katerem sta zlahka prišla do zdrave rastlinske hrane, sta zamenjala za težavne razmere zunaj edenskega vrta. Bog je Adamu rekel: »Ker si poslušal žene svoje glas in si jedel od drevesa, za katero sem ti zapovedal, rekoč: Ne jej od njega – prokleta bodi zemlja zaradi tebe: s trudom se živi od nje vse dni svojega življenja; trnje in osat naj ti poganja.« Zemljo je bilo zaradi prekletstva, ki ga je Bog izrekel nad njo, odtlej zelo težko obdelovati. Posledice prekletstva nad zemljo, ki je pričela poganjati trnje in osat, so Adamovi potomci tako zelo občutili, da je Noetov oče Lameh  govoril o ‚trudu [bolečini, NW] njihovih rok, ki jim ga je prizadevala zemlja, katero je proklel GOSPOD‘. (1. Mojzesova 3:17–19; 5:29)

¹⁴ Adam in Eva sta spokojnost zamenjala za gorje. Bog je Evi rekel: »Jako pomnožim bolečino tvojo in nosečnosti tvoje težave, v bolečini bodeš rodila otroke, in po možu tvojem bodi poželenje tvoje, in on ti gospoduj.« Kasneje je Kajn, Adamov in Evin prvorojenec, brezsrčno umoril svojega brata Abela. (1. Mojzesova 3:16; 4:8)

¹⁵ »Ves svet leži v Hudobnem,« je izjavil apostol Janez. (1. Janezov 5:19) Za današnji svet so enako kakor za njegovega vladarja značilne hudobne lastnosti, med drugim tudi sebičnost in ponos. Zato nas prav nič ne preseneča, da je tako neusmiljen in krut! Vendar se bo to spremenilo. Jehova bo poskrbel, da bosta v njegovem Kraljestvu vladala prijaznost in sočutje, ne pa neusmiljenost in krutost.

Pod Božjim kraljestvom se bo prijaznost bohotila

16. Zakaj je za Božjo vlado pod Kristusom Jezusom značilna prijaznost in k čemu nas to obvezuje?

¹⁶ Jehova in Kristus Jezus, ki je postavljen za kralja Božjega kraljestva, od svojih podložnikov zahtevata, da so prijazni. (Miha 6:8, NW) Jezus Kristus je dal bežen vpogled v to, kako bo za vlado, ki mu jo je zaupal Oče, značilna prijaznost. (Hebrejcem 1:3) To se lahko vidi iz Jezusovih besed, s katerimi je pravzaprav razkrinkal lažne verske voditelje, ki so ljudem nakladali težka bremena. Dejal je: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam; kajti moj jarem je znosen in moje breme lahko.« (Matevž 11:28–30, Ekumenska izdaja) Vse preveč voditeljev, verskih ali drugih, utruja ljudi z mučnimi bremeni neskončnih pravil in nehvaležnih nalog. Toda to, kar Jezus pričakuje od svojih sledilcev, poteši njihove potrebe in je v okviru njihovih zmožnosti. Njegov jarem zares poživlja in je prijeten! Ali nismo spodbujeni, da posnemamo Jezusa in smo do drugih prijazni? (Janez 13:15)

17., 18. Zakaj smo lahko prepričani, da bodo Kristusovi sovladarji v nebesih in njegovi zemeljski predstavniki prijazni?

¹⁷ Iz Jezusovih pozornost zbujajočih besed, ki jih je izrekel svojim apostolom, je razvidno, kako zelo se Božje kraljestvo razlikuje od človeških vlad. V Bibliji piše: »Vname se pa tudi prepir med njimi [učenci], kdo izmed njih velja li za večjega. On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, in kateri imajo oblast, se imenujejo dobrotniki. Vi pa  ne tako: ampak kdor je največji med vami, bodi kakor najmanjši, in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik. Kdo namreč je večji: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne, kdor sedi za mizo? Jaz pa sem med vami kakor kdor streže.« (Lukež 22:24–27)

¹⁸ Človeški vladarji si prizadevajo utrditi svoj visoki položaj s tem, da »gospodujejo« ljudem in težijo za pomembnimi nazivi, kakor da bi jih ti povzdignili nad tiste, katerim vladajo. Toda Jezus je dejal, da prava veličina izhaja iz tega, da si prizadevamo vestno in vztrajno služiti drugim. Vsi tisti, ki bodo s Kristusom vladali v nebesih ali pa bodo služili kot njegovi zemeljski predstavniki, si morajo prizadevati, da posnemajo njegov zgled ponižnosti in prijaznosti.

19., 20. a) Kako zelo je Jehova prijazen, kot je to povedal Jezus? b) Kako lahko posnemamo Jehova v izkazovanju prijaznosti?

¹⁹ Premislimo še o enem ljubečem Jezusovem nasvetu. Da bi pokazal, kako zelo je Jehova prijazen, je dejal: »Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšna hvala vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo. In če dobro delate tistim, ki dobro delajo vam, kakšna hvala vam gre? Tudi grešniki delajo ravno tako. In če posojate tistim, od katerih upate zopet prejeti, kakšna hvala vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmo enako. Ampak ljubite sovražnike svoje, dobro delajte in posojajte, ne pričakujoč ničesar; in veliko vam bode plačilo, in sinovi bodete Najvišjega: zakaj on je dobrotljiv tudi nehvaležnežem in hudobnežem. Bodite torej usmiljeni, kakor je Oče vaš usmiljen.« (Lukež 6:32–36, poudarili mi.)

²⁰ Bog prijaznost izkazuje povsem nesebično. Ne pričakuje nobenega povračila. Jehova prijazno »veleva solncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim«. (Matevž 5:43–45; Dejanja 14:16, 17) Če posnemamo našega nebeškega Očeta, se ne bomo le zadržali pred  tem, da bi nehvaležnežem naredili kaj slabega, temveč jim bomo delali dobro, celo tistim, ki so do nas sovražno razpoloženi. S tem ko smo prijazni, Jehovu in Jezusu kažemo, da si želimo živeti pod Božjim kraljestvom, kjer bodo prijaznost in druge božanske lastnosti prežemale vse človeške odnose.

Zakaj naj bi bili prijazni?

21., 22. Zakaj naj bi bili prijazni?

²¹ Za nas prave kristjane je zelo pomembno, da smo prijazni. S tem dokazujemo, da imamo Božjega duha. Poleg tega z izkazovanjem prave prijaznosti posnemamo Boga Jehova in Kristusa Jezusa. Prijaznost je tudi pogoj za tiste, ki bi radi živeli pod Božjim kraljestvom. Zato je nujno, da ljubimo prijaznost in se jo učimo izkazovati.

²² Kako lahko praktično izkazujemo prijaznost v vsakdanjem življenju? O tem bo govoril naslednji članek.

Kako bi odgovorili?

• Kaj je prijaznost?

• Zakaj je svet krut in neusmiljen?

• Zakaj lahko rečemo, da se bo pod Božjo vlado prijaznost bohotila?

• Zakaj je pomembno, da so tisti, ki želijo živeti pod Božjim kraljestvom, prijazni?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Krščanski starešine si prizadevajo biti prijazni s čredo

[Slika na strani 15]

Jehovovi služabniki se lahko v težavah povsem zanesejo na Jehovovo srčno dobrotljivost

[Sliki na strani 16]

Jehova prijazno daje sonce in dež vsemu človeštvu