Jehova skrbi za naše vsakodnevne potrebe

»Ne vznemirjajte se s takimi skrbmi, zakaj [. . .] Oče vaš ve, da tega potrebujete.« (LUKEŽ 12:29, 30)

1. Kako Jehova skrbi za živali?

ALI ste že kdaj opazovali vrabca ali katero drugo ptico, kako kljuva po nečem, kar je videti zgolj umazanija? Verjetno ste se spraševali, ali lahko s kljuvanjem po zemlji sploh najde kaj hrane. Jezus je v govoru na gori pokazal, da se lahko iz tega, kako Jehova skrbi za ptice, nekaj naučimo. Dejal je: »Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in tudi ne spravljajo v žitnice, in Oče vaš nebeški jih živi. Mar niste vi veliko več od njih?« (Matevž 6:26) Jehova na čudovite načine priskrbuje hrano vsem svojim stvarjenjem. (Psalm 104:14, 21; 147:9)

2., 3. Kateri duhovni pouk lahko izluščimo iz tega, da nas je Jezus učil moliti za vsakdanji kruh?

² Zakaj je torej Jezus v vzorčno molitev vpletel prošnjo »Kruh naš vsakdanji daj nam danes«? (Matevž 6:11) Iz te preproste prošnje lahko izluščimo pomemben duhovni pouk. Kot prvo nas spomni, da je Jehova Veliki oskrbovalec. (Psalm 145:15, 16) Ljudje lahko sadimo in gojimo, vendar le Bog lahko povzroči rast, tako duhovno kot dobesedno. (1. Korinčanom 3:7) To, kar jemo in pijemo, je dar od Boga. (Dejanja 14:17) S tem ko ga prosimo, naj nam dnevno priskrbi, česar potrebujemo, pokažemo, da smo mu za to hvaležni. Seveda pa nas takšna prošnja še ne opravičuje, da bi stali križem rok, če smo za delo sposobni. (Efežanom 4:28; 2. Tesaloničanom 3:10)

³ Drugič, prošnja za ‚vsakdanji kruh‘ kaže, da ne bi smeli biti pretirano zaskrbljeni glede prihodnosti. Jezus je še rekel: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano. Ne skrbite torej za jutri; kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase.« (Matevž 6:31–34) Prošnja za ‚vsakdanji kruh‘ nas usmerja k preprostemu bogovdanemu življenju, ‚združenem z zadovoljnostjo‘. (1. Timoteju 6:6–8)

Vsakodnevna duhovna hrana

4. Kaj posebnega so Jezus in Izraelci doživeli, kar poudarja pomembnost duhovnega hranjenja?

⁴ To, da prosimo za vsakdanji kruh, bi nas moralo spomniti tudi na našo potrebo po vsakodnevnem duhovnem hranjenju. Jezus je po dolgem postu postal zelo lačen, a se je kljub temu uprl Satanovi skušnjavi, da bi kamenje spremenil v kruh. Rekel je: »Pisano je: ‚Ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih‘.« (Matevž 4:4) Jezus je citiral preroka Mojzesa, ki je Izraelcem rekel: »Poniževal  te je [Jehova] in te vodil v lakoto; in živil te je z mano, ki je nisi poznal ne ti, ne očetje tvoji, da ti pokaže, da ne živi človek ob samem kruhu, temuč ob vsem, kar prihaja iz ust Božjih.« (5. Mojzesova 8:3) Mana, ki jo je Jehova priskrbel Izraelcem, ni pomenila le dobesedne hrane. Jehova jih je z njo želel tudi duhovno poučiti. Na primer, mano so morali ‚pobirati vsak dan, kolikor so tisti dan potrebovali‘. Če so je nabrali preveč, je ostala mana pričela smrdeti in v njej so se zaredili črvi. (2. Mojzesova 16:4, 20) Kaj takega pa se ni zgodilo šestega dne, ko so jo morali nabrati dvojno količino, namreč še za sabat. (2. Mojzesova 16:5, 23, 24) Tako jih je mana vedno znova spominjala, da morajo biti poslušni in da njihovo življenje ni odvisno le od kruha, temveč od ‚vsega, kar prihaja iz Božjih ust‘.

5. Kako nam Jehova priskrbuje vsakodnevno duhovno hrano?

⁵ Tudi mi se moramo dnevno hraniti z duhovno hrano, ki jo Jehova priskrbuje po svojem Sinu. Jezus je v ta namen postavil ‚zvestega in preudarnega sužnja‘, da s »hrano ob pravem času« oskrbuje vse domače po veri. (Matevž 24:45, NW) Ta razred zvestega sužnja nam ne daje le obilja duhovne hrane v obliki biblijskoučnih pripomočkov, temveč nas tudi spodbuja k dnevnemu branju Biblije. (Jozue 1:8; Psalm 1:1–3) Podobno kot Jezus smo lahko tudi mi duhovno okrepljeni, če si dnevno prizadevamo spoznavati Jehovovo voljo in jo udejanjati. (Janez 4:34)

Odpuščanje grehov

6. Za katere dolgove naj bi prosili odpuščanja in pod katerimi pogoji nam jih je Jehova pripravljen zbrisati?

⁶ Naslednja prošnja v vzorčni molitvi je: »Odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpuščamo dolžnikom svojim.« (Matevž 6:12) Jezus tu ni govoril o finančnih dolgovih. Mislil je na odpuščanje naših grehov. V Lukeževem zapisu vzorčne molitve se ta prošnja glasi: »Odpusti nam grehe naše, ker tudi mi odpuščamo vsakemu dolžniku svojemu.« (Lukež 11:4) Ko torej grešimo, je tako, kot bi se zadolžili pri Jehovu. Toda naš ljubeči Bog nam je pripravljen ‚izbrisati‘ oziroma črtati dolg, če se iskreno pokesamo, ‚izpreobrnemo‘ in ga prosimo za odpuščanje na temelju vere v Kristusovo odkupno žrtev. (Dejanja 3:19; 10:43; 1. Timoteju 2:5, 6)

7. Zakaj bi morali vsak dan prositi za odpuščanje?

⁷ Po drugi strani pa grešimo vsakokrat, ko zgrešimo cilj, in sicer ne ravnamo po Jehovovih pravičnih merilih. Zaradi podedovanega greha se vsi pregrešimo v besedi, dejanju in mislih ali pa ne naredimo česa, kar bi morali. (Propovednik 7:20; Rimljanom 3:23; Jakob 3:2; 4:17) Torej ne glede na to, ali se zavedamo, da smo se čez dan v čem pregrešili, ali ne, moramo v naše vsakodnevne molitve vplesti tudi prošnjo za odpuščanje grehov. (Psalm 19:12; 40:12)

8. K čemu bi nas morala prošnja za odpuščanje grehov spodbuditi in kako nam bo to koristilo?

⁸ Prošnjo za odpuščanje grehov bi morala spremljati poštena samopreiskava, kesanje in priznanje napačnih dejanj na temelju vere v odrešilno moč Kristusove prelite krvi. (1. Janezov 1:7–9) Da bi dokazali iskrenost svoje molitve, moramo prošnjo za odpuščanje podpreti z ‚deli, vrednimi izpokorjenja‘. (Dejanja 26:20) Tedaj bomo lahko zaupali, da nam je Jehova pripravljen odpustiti grehe. (Psalm 86:5, SSP; 103:8–14) Občutili bomo edinstven notranji mir oziroma »mir Božji, ki presega ves razum,« in ta ‚bo čuval in ohranil srca naša in misli naše v Kristusu Jezusu‘. (Filipljanom  4:7) Toda Jezusova vzorčna molitev nas pouči še nekaj več o tem, kaj moramo storiti, da bi dosegli odpuščanje grehov.

Da bi se nam odpustilo, moramo sami odpuščati

9., 10. a) Kaj je Jezus pripomnil k vzorčni molitvi in kaj to poudarja? b) Kako je Jezus še dodatno ponazoril pomembnost tega, da smo pripravljeni odpuščati?

⁹ Zanimivo je, da je prošnja »Odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpuščamo dolžnikom svojim« edini del vzorčne molitve, ki ga je Jezus pojasnil. Ko je molitev sklenil, je dodal: »Kajti če odpustite ljudem njih pregreške, odpusti tudi vam Oče vaš nebeški. Če pa ne odpustite ljudem njih pregreškov, tudi Oče vaš ne odpusti vaših pregreh.« (Matevž 6:14, 15) Tako je Jezus zelo jasno pokazal, da nam bo Jehova odpustil samo, če bomo tudi mi odpustili drugim. (Marko 11:25)

¹⁰ Ob neki drugi priložnosti je Jezus povedal ponazoritev, s katero je pokazal, da moramo biti pripravljeni odpuščati, če želimo, da bo Jehova odpustil nam. Govoril je o kralju, ki je svojemu služabniku velikodušno zbrisal zelo velik dolg. Kralj je kasneje istega moža strogo kaznoval, ker ni hotel drugemu služabniku odpustiti neprimerljivo manjšega dolga. Jezus je ponazoritev sklenil z besedami: »Tako bo storil tudi Oče moj nebeški vam, ako ne odpustite iz srca svojega vsakteri svojemu bratu.« (Matevž 18:23–35) Pouk je jasen: dolg, ki smo si ga nakopali z grehom in nam ga Jehova odpušča, je neprimerljivo večji od kakršnega koli prestopka, ki bi ga morda kdo zagrešil proti nam. Poleg tega nam Jehova odpušča vsak dan. Prav gotovo tudi mi lahko odpustimo drugim, ko nas kdaj pa kdaj s čim užalijo.

11. Katera nasveta apostola Pavla bomo upoštevali, če želimo, da nam bo Jehova odpuščal, in kakšen bo rezultat?

 ¹¹ Apostol Pavel je zapisal: »Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.« (Efežanom 4:32) Medsebojno odpuščanje pospešuje mir med kristjani. Pavel je še spodbudil: »Oblecite torej kot izvoljeni Božji, sveti in ljubljeni, srčno usmiljenje, blagovoljnost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost; prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga, kakor je tudi Kristus [Jehova, NW] odpustil vam, tako tudi vi; vrhu vsega tega pa oblecite ljubezen, ki je popolnosti vez.« (Kološanom 3:12–14) Vse to je zajeto v prošnji, ki nas jo je Jezus naučil moliti: »Odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpuščamo dolžnikom svojim.«

Zaščita, ko smo v skušnjavi

12., 13. a) Česa ne more pomeniti predzadnja prošnja vzorčne molitve? b) Kdo je veliki Skušnjavec in kaj je mišljeno s prošnjo, da ne bi bili vpeljani v skušnjavo?

¹² Predzadnja prošnja v Jezusovi vzorčni molitvi je: »Ne vpelji nas v izkušnjavo.« (Matevž 6:13) Ali je Jezus s tem mislil, da bi morali Jehova prositi, naj nas ne izkuša? Tega ne moremo tako razumeti, saj je učenec Jakob po navdihnjenju pisal: »Nihče naj ne reče, ko je v izkušnjavi: Bog me izkuša; zakaj Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.« (Jakob 1:13) Poleg tega je psalmist dejal: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Psalm 130:3) Jehova ne preži na vsako našo napako in gotovo nas ne skuša spotakniti. Kaj torej ta del vzorčne molitve pomeni?

¹³ Tisti, ki nas skuša spotakniti, nas z zvijačami vreči na tla in celo pogoltniti, je Satan Hudič. (Efežanom 6:11) On je veliki Skušnjavec. (1. Tesaloničanom 3:5) Ko molimo k Jehovu, da nas ne vpelje v skušnjavo, ga pravzaprav prosimo, naj ne dopusti, da bi v skušnjavi padli. Prosimo ga za pomoč, da nas ne bi ‚satan ukanil‘, da ne bi popustili skušnjavam. (2. Korinčanom 2:11, SSP) Molimo, da bi ostali v »zavetju Najvišjega«, namreč prejeli duhovno zaščito, ki je obljubljena tistim, ki z vsem, kar delajo, priznavajo Jehova za vrhovnega vladarja. (Psalm 91:1–3)

14. Kako nam apostol Pavel zagotavlja, da nas Jehova ne bo zapustil, če se v skušnjavi obrnemo nanj?

¹⁴ Lahko smo prepričani, da nas Jehova ne bo nikoli zapustil, če si to iskreno želimo in to željo izražamo v molitvah in dejanjih. Apostol Pavel nam zagotavlja: »Ni vas nobena izkušnjava zadela razen take, ki jo more človek prenesti; zvest pa je Bog, ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temuč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.« (1. Korinčanom 10:13)

»Reši nas zlega«

15. Zakaj je danes nujnejše kot kdaj prej, da prosimo Boga, da nas reši zlega?

¹⁵ Po najzanesljivejših rokopisih Krščanskih grških spisov se Jezusova vzorčna molitev sklene z besedami: »Reši nas zlega.« * (Matevž 6:13) Zaščita pred Hudičem je v tem času konca še celo bolj potrebna. Satan in njegovi demoni se vojskujejo proti maziljenemu ostanku, ki ‚spolnjuje božje zapovedi in pričuje za Jezusa‘, ter proti njegovim družabnikom iz ‚velike množice‘. (Razodetje 7:9; 12:9, 17, Ekumenska izdaja) Apostol Peter je kristjane opozoril: »Bodite trezni,  bedite: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil; njemu se upirajte, trdni v veri.« (1. Petrov 5:8, 9) Satan želi naše oznanjevanje ustaviti in zato nas po svojih zemeljskih zastopnikih (bodisi verskih, trgovskih ali političnih) skuša ustrahovati. Toda če ostanemo neomajni, nas bo Jehova rešil. Učenec Jakob je zapisal: »Podložni torej bodite Bogu. Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas.« (Jakob 4:7)

16. Koga ima Jehova na voljo, da pomaga svojim služabnikom, ki so v preizkušnjah?

¹⁶ Jehova je dopustil, da se je preizkusilo njegovega Sina. Vendar ko se je Jezus uprl Hudiču, s tem da je uporabil Božjo Besedo kot zaščito, je Jehova poslal angele, da so ga okrepili. (Matevž 4:1–11) Podobno bo Jehova s svojimi angeli pomagal tudi nam, če molimo v veri in se zatekamo k njemu. (Psalm 34:7; 91:9–11) Apostol Peter je zapisal: »Gospod ve pobožne rešiti iz izkušnjave, krivične pa za dan sodbe hraniti v kaznovanje.« (2. Petrov 2:9)

Dokončna rešitev je blizu

17. Kako je Jezus v vzorčni molitvi nanizal stvari po pomembnosti?

¹⁷ Jezus je v vzorčni molitvi nanizal stvari po pomembnosti. Naša glavna skrb bi morala biti posvetitev Božjega velikega in svetega imena, Jehova. Ker se bo to zgodilo po Mesijanskem kraljestvu, molimo, naj to Kraljestvo pride in uniči vsa nepopolna človeška kraljestva oziroma vlade ter zagotovi, da se Božja volja povsem izpolni kakor v nebesih tako tudi na zemlji. Naše upanje na večno življenje na rajski zemlji je odvisno od posvetitve Božjega imena in tega, da se v vsem vesolju prizna njegovo pravično suverenost. Potem ko smo molili za te najpomembnejše stvari, lahko prosimo za naše vsakodnevne potrebe, za odpuščanje grehov ter za rešitev iz skušnjav in zvijač zlobnega, Satana Hudiča.

18., 19. Kako nam Jezusova vzorčna molitev pomaga vztrajati in ohraniti upanje ‚trdno do konca‘?

¹⁸ Dokončna rešitev iz krempljev zlobnega in njegove sprijene stvarnosti je vedno bližje. Satan se dobro zaveda, da lahko samo še »malo časa« stresa svojo »veliko jezo« na zemljo, posebno na Jehovove zveste služabnike. (Razodetje 12:12, 17) Jezus je v sestavljenem znamenju »sklenitve stvarnosti« napovedal razburljive dogodke, in nekateri so še pred nami. (Matevž 24:3, NW, 29–31) Ko se bodo pričeli vrstiti, bo naše upanje na rešitev še svetlejše. Jezus je dejal: »Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.« (Lukež 21:25–28)

¹⁹ Kratka vzorčna molitev, ki jo je Jezus povedal svojim učencem, nam je dobro vodilo pri tem, o čem naj molimo, medtem ko se približuje konec. Bodimo prepričani, da bo Jehova še naprej prav do konca skrbel za naše vsakodnevne potrebe, duhovne in telesne. Z vztrajno molitvijo bomo lahko ‚začetek zaupanja trdno ohranili do konca‘. (Hebrejcem 3:14; 1. Petrov 4:7)

[Podčrtna opomba]

Ponovimo

• Kaj zajema prošnja za ‚vsakdanji kruh‘?

• Pojasnite prošnjo »Odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpuščamo dolžnikom svojim«.

• Kaj je mišljeno s tem, ko Jehova prosimo, naj nas ne vpelje v skušnjavo?

• Zakaj je nujna prošnja »Reši nas zlega«?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 15]

Če želimo, da nam bo odpuščeno, moramo sami odpuščati drugim

[Navedba vira slike na strani 13]

Lydekker