Jehova skrbi za preproste ljudi

ALI moramo imeti kako posebno lastnost oziroma se v čem posebej odlikovati, da bi nas Bog opazil? Abraham Lincoln, 16. predsednik Združenih držav, naj bi nekoč dejal: »Gospod ima raje preproste ljudi. Prav zato jih je toliko tudi naredil.« Mnogi menijo, da so čisto preprosti ljudje, ki ne morejo ponuditi nič posebnega. Biti preprost lahko pomeni biti reven, manjvreden. Prav tako lahko pomeni, da kdo nima posebnih pravic ali posebnega položaja oziroma je brez višje izobrazbe. V družbi kakšnih ljudi ste najraje vi? V družbi domišljavih, gospodovalnih, ponosnih posameznikov? Ali ne bi bili raje v družbi prijaznih, ponižnih, skromnih ljudi, ki se iskreno in prisrčno zanimajo za druge?

V današnjem svetu je čustveno nasilje in zasmehovanje nekaj vsakdanjega, zato nekateri težko verjamejo, da se Bog zanje osebno zanima. »Odraščal sem v družini, v kateri se je le redko izkazovalo ljubezen. Vsi so me podcenjevali, me zbadali in se mi rogali. Tako sem se že zgodaj v življenju počutil ničvrednega,« je pisal neki bralec te revije. »V meni so še vedno globoko ukoreninjeni občutki iz preteklosti, ki mi jemljejo pogum, ko se spoprijemam z nadlogami.« Pa vendar obstajajo razlogi, zaradi katerih lahko verjamemo, da se Bog za preproste ljudi osebno zanima.

Bog se zanima za preproste ljudi

»Velik je GOSPOD in hvale vreden jako in velikosti njegove ni preiskati,« je napisal kralj David. (Psalm 145:3) Vendar pa to Jehova ne ovira, da ne bi za nas ljubeče in sočutno skrbel. (1. Petrov 5:7) Psalmist je na primer izjavil: »Blizu je GOSPOD tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v duhu rešuje.« (Psalm 34:18)

Pozornost ljudi v svetu pogosto pritegnejo reči, kot so telesna lepota, prestiž oziroma bogastvo, vendar pa to za Boga ni pomembno. Iz postave, ki jo je Bog dal Izraelcem, se vidi, kako sočutno se on zanima za uboge, sirote, vdove in tujce. Izraelcem, ki so v Egiptu na lastni koži okusili okrutno ravnanje, je rekel: »Tujcu ne delaj sile in ga ne tlači [. . .]. Nobene vdove in sirote ne žalite. Če jih kakorkoli razžališ in bodo vpile k meni, gotovo uslišim njih vpitje.« (2. Mojzesova 22:21–24) Poleg tega je prerok Izaija pokazal, da je prepričan o tem, da Bog skrbi za preproste, ko je rekel: »Bil si zavetje nizkemu, zavetje ubožcu v njegovi stiski, zavetišče pred viharjem, senca pred vročino. Zakaj puhanje nasilnikov je kakor dež, ki pljuska ob zid.« (Izaija 25:4, Ekumenska izdaja)

Jezus Kristus, ki je »podoba bitja« Božjega, je bil učencem ves čas svojega služenja zgled v tem, da se je iskreno zanimal za preproste ljudi. (Hebrejcem 1:3) Ko je zagledal množice ljudi, ki so bili »izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«, so se mu ‚zasmilili‘. (Matevž 9:36)

Bodite pozorni tudi na to, kakšne ljudi je Jezus izbral za svoje apostole – može, ki so  jih drugi opisali kot ‚neučene in preproste‘. (Dejanja 4:13) Potem ko je Jezus umrl, so njegovi sledilci pričeli vabiti ljudi vseh vrst, naj prisluhnejo Božji Besedi. Apostol Pavel je napisal, da lahko vsak »nevernik ali nepoučen človek« pride v krščansko občino in postane vernik. (1. Korinčanom 14:24, 25) Bog je za svojo službo izbral veliko navadnih, preprostih ljudi, in ne le tistih, ki se jih občuduje po svetnih merilih. »Glejte poklic svoj, bratje,« je rekel apostol Pavel, »da ni poklicanih mnogo modrih po mesu, ne mnogo mogočnih, ne mnogo imenitnih; marveč kar je neumnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti modre, in kar je slabotnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti, kar je mogočnega; in kar je neimenitno na tem svetu in zaničevano, si je izbral Bog in to, česar ni, da uniči to, kar je: da se ne hvali nobeno meso pred obličjem Božjim.« (1. Korinčanom 1:26–29)

Bog se enako iskreno zanima tudi za nas danes. On želi, da se »rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4) Če je Bog človeštvo tako zelo ljubil, da je na zemljo poslal svojega Sina, da bi za nas umrl, potem nimamo nobenega razloga za mišljenje, da nas ne more ljubiti oziroma da smo ničvredni. (Janez 3:16) Jezus Kristus je svojim sledilcem pokazal, kako pomembno je, da celo z njegovimi najbolj neznatnimi duhovnimi brati ravnajo tako, kot bi ravnali z njim samim. Rekel je: »Karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni.« (Matevž 25:40) Če ljubimo resnico, smo v Božjih očeh nekaj posebnega, ne glede na to, kako na nas morda gleda svet.

Točno to je začutil Francisco *, fant iz Brazilije, ki nima očeta, potem ko se je osebno navezal na Boga. On pojasnjuje: »Ker poznam Jehova in njegovo organizacijo, se laže spoprijemam z občutki negotovosti in plahosti. Spoznal sem, da se Jehova osebno zanima za vsakega od nas.« Franciscu je Jehova postal resničen Oče.

Zanima se za mlade

Jehova se iskreno zanima za mlade, pa ne le kot skupino, temveč za vsakega posebej. Seveda ne želimo o sebi nikoli imeti previsokega mnenja, pa naj smo mladi ali starejši. Kljub temu pa morda imamo darove in lastnosti, ki jih lahko Bog uporabi v prihodnosti. Jehova ve, v čem se moramo izboljšati in izpopolniti, da bi lahko povsem izrabil naše zmožnosti. Bodite na primer pozorni na pripoved v Prvi Samuelovi knjigi, 16. poglavju. Jehova je za bodočega Izraelovega kralja izbral Davida, najmlajšega Jesejevega sina. Preroku Samuelu pa so se za morebitnega prihodnjega Izraelovega kralja zdeli primernejši drugi Jesejevi sinovi. Zato mu  je Jehova pojasnil, zakaj je izbral Davida: »Ne glej lica njegovega, ne visokosti njegove postave, ker sem ga zavrgel [Davidovega starejšega brata]: zakaj ne gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.« (1. Samuelova 16:7)

Ali so mladi danes lahko prepričani o tem, da se Jehova zanje iskreno zanima? Razmislite o mladi Brazilki, Ani. Tudi njo je, tako kot mnogo drugih mladih, vznemirjala pokvarjenost in krivica. Nato pa je z očetom in s še dvema sestrama pričela obiskovati krščanske shode. Sčasoma je v tem, kar se je učila o Božji Besedi, pričela uživati. Pričela je brati Biblijo in krščanske publikacije ter moliti k Bogu Jehovu. Postopoma je z njim spletla tesen odnos. Takole pojasnjuje: »Zelo rada sem se s kolesom odpeljala na hrib v bližini mojega doma, kjer sem lahko opazovala čudovite sončne zahode. Molila sem k Jehovu in se mu zahvaljevala za njegovo dobrotljivost in velikodušnost, ter mu skušala povedati, kako zelo ga imam rada. To, da sem spoznala Boga Jehova in njegove namene, me je navdalo z mirom in občutkom varnosti.« Ali tudi vi skušate najti čas za razmišljanje o tem, kako ljubeče Jehova skrbi za vas?

Priznati moramo, da nas lahko naša preteklost ovira pri tem, da bi se veselili tesnega odnosa z Jehovom. Vzemimo za primer Lidio. Ko je očetu zaupala nekaj, kar jo je močno skrbelo, jo je preprosto zavrnil z besedami: »Kakšen nesmisel.« Čeprav je razumela, da je oče želel, naj težavo pozabi, pa sama pravi: »S preučevanjem Biblije sem dobila vse tisto, kar sem si želela, in še veliko več. Ker ima Jehova tako privlačno osebnost, je postal moj najboljši prijatelj. Sedaj imam ljubečega, razumevajočega Očeta, ki mu lahko izlijem svoje občutke in najbolj globoke strahove. Cele ure se lahko pogovarjam z najpomembnejšo Osebo v vesolju, prepričana, da me posluša.« Pri tem, da je začutila Jehovovo ljubečo skrb, so ji pomagale biblijske vrstice, kot je na primer List Filipljanom 4:6, 7. Tam piše: »Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.«

Pomaga skrbeti za vaše potrebe

Jehova pa se ne zanima le za svoje služabnike kot posameznike, temveč tudi za svojo svetovno občino. Ljubezen do našega nebeškega Očeta lahko pokažemo tudi tako, da si vzamemo čas in se z njim pogovarjamo. Našega odnosa z njim ne bi smeli nikoli jemati kot nekaj samoumevnega. David je imel svoj odnos z Jehovom nenehno v mislih. Rekel je: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči. Vodi me, da hodim po resnici tvoji, in uči me, ker ti si Bog rešenja mojega, tebe čakam ves dan.« (Psalm 25:4, 5)

Morda je zamisel o tem, da bi bili z Bogom tesno povezani, za vas nekaj novega. Ne glede na to, kakšne težave bi morda imeli, ste lahko vedno prepričani, da vam bo Najvišji lahko pomagal v skladu s svojo voljo. (1. Janezov 5:14, 15) Zato se naučite določno moliti, pri čemer upoštevajte svoje okoliščine in potrebe.

 Kako pomembno je, da priznamo svoje potrebe, je poudarjeno v molitvi, ki jo je kralj Salomon izrekel ob slovesni posvetitvi templja: »Kadar bode v deželi lakota, kadar pride kuga ali snet ali strupena rosa, kobilice ali gosenice; ko jih bodo sovražniki oblegali v deželi njih mest; katerakoli pridi nadloga, katerakoli bolezen: kakršnokoli molitev in prošnjo bo molil kdo ali vse ljudstvo tvoje izraelsko, kadar spozna vsakteri svojo kazen in svojo nadlogo [stisko in bolečino, SSP] [. . .] ti poslušaj v nebesih [. . .] in odpusti in vsakemu povrni po vsem življenju njegovem.« (2. letopisov 6:28–30) Zares, samo ti sam poznaš svojo »stisko in bolečino«. Kako pomembno je torej, da priznaš svoje resnične potrebe in želje. Če boš storil tako, ti bo ‚[Jehova] dal, česar želi srce tvoje‘. (Psalm 37:4)

Okrepite svoj odnos z Jehovom

Jehova je vesel, da lahko preprosti ljudje z njim spletejo tesen odnos. Njegova Beseda nam zagotavlja: »Bodem vam Oče in vi bodete meni sinovi in hčere, pravi Gospod [Jehova, NW] Vsemogočni.« (2. Korinčanom 6:18) Jehova in njegov Sin zares želita, da bi nam uspelo in bi dosegli večno življenje. Kako spodbudno je vedeti, da nam bo Jehova pomagal skrbeti za naše odgovornosti v družini, na delovnem mestu in v krščanski občini!

Kljub temu pa vsi živimo v nevarnih časih. Bolečine nam lahko zadajajo slabo zdravje, družinske težave, majhni prihodki ali kaj drugega. Morda ne vemo, kako se spoprijeti s kakšno preizkušnjo ali skušnjavo. Čedalje večje pritiske posredno ali neposredno povzroča hudobni tožnik, Satan Hudič, ki proti Božjemu ljudstvu bije duhovno vojno. Vendar pa obstaja nekdo, ki nas razume in nam pomaga ohranjati dober odnos z Jehovom. To ni nihče drug kot Jezus Kristus na svojem vzvišenem položaju v nebesih. V Bibliji beremo: »Nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha. Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč.« (Hebrejcem 4:15, 16)

Kako pomirjujoče je vedeti, da nam ni treba biti slavni oziroma bogati, da bi nam Bog bil naklonjen! Tudi takrat, ko se znajdemo v mučnih okoliščinah, bodimo podobni psalmistu, ki je molil: ‚Ubog sem in potreben [nesrečen, SSP], ali Gospod [Jehova, NW] skrbi zame. Pomoč si moja in rešitelj moj.‘ (Psalm 31:9–14; 40:17) Prepričani smo lahko, da ima Jehova rad ponižne, preproste ljudi. Zares, ‚vso svojo skrb lahko zvrnemo nanj, ker on skrbi za nas‘. (1. Petrov 5:7)

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 29]

Mnogo Jezusovih sledilcev je bilo neučenih in preprostih

[Slika na strani 30]

Kristjani želijo imeti močno vero

[Slike na strani 31]

Ni treba, da smo pomembni, da bi nam Bog bil naklonjen