Zvestovdano se podrejajte Božji oblasti

»GOSPOD je naš sodnik, GOSPOD je naš zakonodajalec, GOSPOD je naš kralj.« (IZAIJA 33:22, SSP)

1. Zaradi česa je bil staroveški Izrael med narodi nekaj edinstvenega?

LETA 1513 pr. n. š. je bil ustanovljen izraelski narod. Takrat ni imel glavnega mesta, ne svojega ozemlja, niti vidnega kralja. Njegovi pripadniki so bili nekdanji sužnji. Toda ta narod je bil edinstven še v nečem. Bog Jehova je bil njegov nevidni Sodnik, Zakonodajalec in Kralj. (2. Mojzesova 19:5, 6; Izaija 33:22, SSP) Česa takega ni mogel zase trditi noben drug narod!

2. Katero vprašanje se postavlja glede tega, kako je bil Izrael organiziran, in zakaj je odgovor za nas pomemben?

² Jehova je Bog reda, pa tudi Bog miru, zato bi pričakovali, da bo narod, ki bi mu Jehova vladal, dobro organiziran. (1. Korinčanom 14:33) Za Izrael je to vsekakor veljalo. Kako pa je lahko zemeljsko, vidno organizacijo vodil nevidni Bog? Koristno bo pregledati, kako je Jehova vodil ta staroveški narod. Pri tem bodimo še posebej pozorni na to, kako je v njegovem vodenju Izraela poudarjena važnost zvestovdane podrejenosti njegovi oblasti.

Kako je bil staroveški Izrael voden

3. Kaj praktičnega je Jehova uredil za vodenje svojega ljudstva?

³ Jehova je bil Izraelov nevidni Kralj, vendar pa je za svoje vidne predstavnike postavil zveste može. To so bili načelniki oziroma knezi, poglavarji očetovskih hiš in starešine, ki so ljudstvu služili kot svetovalci in sodniki. (2. Mojzesova 18:25, 26; 5. Mojzesova 1:15) Toda nikar ne mislimo, da bi bili ti odgovorni možje brez Božjega vodstva zmožni nekako soditi stvari z brezhibno sprevidevnostjo in razumevanjem. Niso bili popolni in niso mogli brati srce svojih sočastilcev. Vseeno pa so bogaboječi sodniki sovernikom lahko pomagali z dobrim nasvetom, ker  je ta temeljil na Jehovovi postavi. (5. Mojzesova 19:15; Psalm 119:97–100)

4. Kakšnih teženj so se Izraelovi zvesti sodniki skrbno ogibali in zakaj?

⁴ Od sodnikov pa se je zahtevalo več kot le poznavanje postave. Starešine so bili nepopolni, zato so morali biti pozorni na vsako pokvarjeno težnjo, denimo sebičnost, pristranskost in lakomnost, ki bi lahko popačila njihovo sodbo, in to težnjo potem zatreti. Mojzes jim je dejal: »Ne ozirajte se na osebe v sodbi, temuč poslušajte malega kakor velikega; nikogar se ne bojte, zakaj Božja je sodba.« Izraelovi sodniki so torej sodili v imenu Boga. Kako strahospoštljiva prednost je to bila! (5. Mojzesova 1:16, 17, poudarili mi.)

5. Kako je Jehova poleg tega, da je postavil sodnike, še poskrbel za svoje ljudstvo?

⁵ Jehova pa je za duhovne potrebe svojega ljudstva poskrbel še drugače. Še preden so Izraelci prišli v Obljubljeno deželo, jim je naročil, naj naredijo shodni šotor, središče pravega čaščenja. Poskrbel je tudi za duhovništvo, da je učilo o postavi, darovalo živalske žrtve ter zjutraj in zvečer zažigalo kadilo. Bog je Mojzesovega starejšega brata Arona postavil za Izraelovega prvega velikega duhovnika, Aronove sinove pa določil, da pomagajo očetu pri njegovih nalogah. (2. Mojzesova 28:1; 4. Mojzesova 3:10; 2. letopisov 13:10, 11)

6., 7. a) V kakšnem odnosu so si bili duhovniki in neduhovniški leviti? b) Kaj se lahko naučimo iz dejstva, da so leviti opravljali različne naloge? (Kološanom 3:23)

⁶ Skrbeti za duhovne potrebe večmilijonskega ljudstva je bila velikanska naloga, duhovnikov pa je bilo sorazmerno malo. Zato je Jehova poskrbel, da so jim pomagali ostali člani Levijevega rodu. Mojzesu je rekel: »Daj levite Aronu in sinovom njegovim: njemu so v last dani izmed sinov Izraelovih.« (4. Mojzesova 3:9, 39)

⁷ Leviti so bili dobro organizirani. Razdeljeni so bili na tri skupine oziroma družine (Gersonovce, Kahatovce in Merarijevce) in vsaki je bila dodeljena naloga. (4. Mojzesova 3:14–17, 23–37) Nekatere naloge so se morda zdele pomembnejše od drugih, toda vse so bile nujne. Kahatski leviti so bili zaradi svojega dela v neposredni bližini svete skrinje zaveze in opreme shodnega šotora. Vendar je vsak levit, najsibo Kahatovec ali ne, užival čudovite prednosti. (4. Mojzesova 1:51, 53) Žal nekateri niso cenili svojih prednosti. Namesto da bi se zvestovdano podredili Božji oblasti, so postali nezadovoljni in popustili ponosu, častihlepnosti in zavisti. Eden teh je bil levit Korah.

»Iščete li še tudi duhovništva?«

8. a) Kdo je bil Korah? b) Kaj je Koraha morda navedlo, da je pričel na duhovnike gledati s povsem človeškega stališča?

⁸ Korah ni bil poglavar očetovske hiše Levijevih sinov, niti ni bil poglavar Kahatovih  rodovin. (4. Mojzesova 3:30, 32) Vseeno pa je bil v Izraelu spoštovan knez. Zaradi nalog, ki jih je opravljal, je bil morda tesno povezan z Aronom in njegovimi sinovi. (4. Mojzesova 4:18, 19) Ker je Korah lahko na lastne oči videl njihove napake, je morda razglabljal: ‚Ti duhovniki so zares nepopolni in jaz jim moram biti pokoren! Aron je nedolgo tega naredil zlato tele. Ljudstvo je to tele častilo in tako zapadlo v malikovanje. Zdaj pa Aron, Mojzesov brat, služi kot veliki duhovnik! Kakšna pristranskost! Kaj pa Aronova sinova, Nadab in Abihu? Pravzaprav sta tako zelo nespoštovala svojo prednostno službo, da ju je Jehova moral usmrtiti!‘ * (2. Mojzesova 32:1–5; 3. Mojzesova 10:1, 2) Kakor koli je Korah morda že razmišljal, je jasno, da je na duhovništvo pričel gledati s človeškega stališča. To ga je privedlo do tega, da se je uprl Mojzesu in Aronu, s tem pa tudi Jehovu. (1. Samuelova 15:23; Jakob 1:14, 15)

9., 10. Česa so Korah in drugi uporniki obtožili Mojzesa in zakaj bi morali ravnati pametneje?

⁹ Korah je bil vpliven mož, zato mu ni bilo težko dobiti na svojo stran enako mislečih. Skupaj z Datanom in Abiramom je pridobil 250 privržencev, ki so bili vsi knezi v občini. Skupaj so pristopili k Mojzesu in Aronu ter jima rekli: »Vsa občina, vsi so svetniki [sveti, SSP], in GOSPOD je sredi njih. Zakaj se vidva povzdigujeta nad zbor GOSPODOV?« (4. Mojzesova 16:1–3)

¹⁰ Uporniki bi morali dobro vedeti, da ni pametno izzivati Mojzesove oblasti. Nedolgo pred tem sta namreč Aron in Mirjam storila ravno to. Celo razglabljala sta podobno kot Korah! Glede na zapis v Četrti Mojzesovi knjigi 12:1, 2 sta vprašala: »Ali je res GOSPOD govoril samo z Mojzesom? Ne govori li tudi z nami?« Jehova je poslušal. Mojzesu, Aronu in Mirjam je zapovedal, naj se zberejo pred vhodom v shodni šotor, da bi lahko pokazal, koga je izbral za voditelja. Nato jim je jasno povedal: »Če je med vami GOSPODOV prerok, se mu dam spoznati v prikazni, v sanjah govorim z njim. Ni pa tako z mojim služabnikom Mojzesom; temu sem zaupal vso svojo hišo.« Nato je Jehova kaznoval Mirjam z začasno gobavostjo. (4. Mojzesova 12:4–7, 10, SSP)

11. Kako je Mojzes ravnal v zadevi s Korahom?

¹¹ Korah in tisti, ki so se mu pridružili, so gotovo vedeli za ta neljubi dogodek. Zato je bil njihov upor povsem neopravičljiv. Kljub temu se je Mojzes skušal z njimi potrpežljivo pogovoriti. Spodbudil jih je, naj bolj cenijo dodeljene jim prednosti, ko jim je dejal: »Ali vam je premalo, da je prav vas Bog Izraelov odločil iz občine Izraelove?« Ne, to ni bilo nekaj ‚malega‘! Leviti so že imeli tako veliko. Česa bi si lahko še želeli? Mojzes je z nadaljnjimi besedami razkril, kaj so razglabljali v srcu: »Iščete li še tudi duhovništva?« * (4. Mojzesova 12:3; 16:9, 10) Kako pa se je Jehova odzval na ta upor zoper njegovo oblast?

Izraelov sodnik poseže vmes

12. Od česa je bilo odvisno, ali bo Izrael z Bogom še naprej v dobrem odnosu?

¹² Jehova je Izraelcem ob tem, ko jim je dal postavo, dejal, da bodo postali »svet narod«, če mu bodo poslušni, in da bi narod lahko ostal svet tako dolgo, vse dokler bi priznaval Jehovovo ureditev. (2. Mojzesova 19:5, 6) Zdaj pa, ko se je pripravljal odkrit upor, je za Izraelovega Sodnika in  Postavodajalca nastopil čas, da poseže vmes! Mojzes je Korahu rekel: »Ti in vsa družba tvoja stopite jutri pred GOSPODA, ti, oni in Aron, in vsakteri vzemi kadilnico svojo in deni vanjo kadila, in prinesite pred GOSPODA vsak svojo kadilnico, torej dvestoinpetdeset kadilnic, tudi ti in Aron, vsak svojo kadilnico.« (4. Mojzesova 16:16, 17)

13. a) Zakaj so uporniki ravnali predrzno, ko so darovali kadilo pred Jehovom? b) Kaj je Jehova storil z uporniki?

¹³ Po Božji postavi so kadilo lahko darovali le duhovniki. Že samo misel, da bi neduhovniški levit daroval kadilo pred Jehovom, bi morala te upornike strezniti. (2. Mojzesova 30:7; 4. Mojzesova 4:16) A ne Koraha in njegovih privržencev! Naslednjega dne je Korah ‚zbral zoper [Mojzesa in Arona] vso občino pred vhod shodnega šatora‘. V zapisu beremo: »Tedaj ogovori GOSPOD Mojzesa in Arona, rekoč: Ločita se iz te občine, da jih namah pokončam!« Toda ona sta prosila, naj prizanese ljudstvu, in Jehova ju je uslišal. Kar se tiče Koraha in njegove družbe, pa je ‚šinil ogenj od GOSPODA in požrl tistih dvesto in petdeset mož, ki so darovali kadilo‘. (4. Mojzesova 16:19–22, 35) *

14. Zakaj je Jehova odločno ukrepal zoper Izraelov zbor?

¹⁴ Presenetljivo je, da se Izraelci, ki so videli, kaj je Jehova storil z uporniki, še vedno niso ničesar naučili. »Drugi dan je mrmrala vsa občina sinov Izraelovih zoper Mojzesa in Arona, govoreč: Vidva sta usmrtila ljudstvo GOSPODOVO.« Izraelci so se postavili na stran zarotnikov! Jehovove potrpežljivosti je bilo zdaj konec. Nihče, niti Mojzes ali Aron, nista mogla več posredovati za ljudstvo. Jehova je nad neposlušne poslal šibo, in »tistih [. . .], ki so umrli v tem pomoru, je bilo štirinajst tisoč in sedemsto, razen onih, ki so umrli zaradi Koraha«. (4. Mojzesova 16:41–49)

15. a) Zaradi česa bi morali Izraelci brez obotavljanja priznati Mojzesovo in Aronovo vodstvo? b) Kaj ste se iz te pripovedi naučili o Jehovu?

¹⁵ Vsi ti ljudje so življenje izgubili po nepotrebnem. Ko bi le o zadevi trezno premislili. Lahko bi se na primer vprašali: ‚Kdo je stopil pred faraona in s tem tvegal svoje življenje? Kdo je zahteval, naj se Izraelce osvobodi? Kdo je bil po Izraelovi osvoboditvi edini povabljen, naj se povzpne na Horeb in osebno govori z Božjim angelom?‘ Mojzes in Aron sta nedvomno na izreden način dokazala, da sta zvestovdana Jehovu in da imata rada ljudstvo. (2. Mojzesova 10:28; 19:24; 24:12–15) Jehova ni užival v tem, da je upornike usmrtil. Vendar ko je postalo očitno, da ljudstvo vztraja pri svojem uporu, je odločno ukrepal. (Ezekiel 33:11) Vse to je za nas danes zelo pomembno. Zakaj?

Prepoznati današnji posredniški kanal

16. a) Kateri dokazi bi morali Jude v prvem stoletju prepričati, da je bil Jezus Jehovov predstavnik? b) Zakaj je Jehova nadomestil levitsko duhovništvo ter s čim ga je nadomestil?

¹⁶ Danes obstaja nov ‚narod‘, ki mu je Jehova nevidni Sodnik, Zakonodajalec in Kralj. (Matevž 21:43) Ta ‚narod‘ je nastal v prvem stoletju n. š. Do takrat je shodni šotor iz Mojzesovih dni nadomestil prelep tempelj v Jeruzalemu, kjer so leviti še vedno službovali. (Lukež 1:5, 8, 9) Potem pa je leta 29 n. š. pričel delovati drug, duhovni tempelj, v katerem Jezus Kristus služi kot Veliki duhovnik. (Hebrejcem 9:9, 11) Še enkrat se je pojavilo vprašanje glede Božje oblasti.  Koga bo Jehova izbral, da bo vodil ta novi ‚narod‘? Jezus je dokazal, da je Bogu brezpogojno zvestovdan. Imel je rad ljudi. Naredil je tudi veliko čudežnih znamenj. Vendar večina levitov, podobno kot njihovi trdovratni predniki, ni hotela priznati Jezusa. (Matevž 26:63–68; Dejanja 4:5, 6, 18; 5:17) Jehova je zato levitsko duhovništvo nazadnje nadomestil s povsem drugačnim duhovništvom – kraljevskim duhovništvom. To kraljevsko duhovništvo obstaja še danes.

17. a) Katera skupina danes sestavlja kraljevsko duhovništvo? b) Kako Jehova uporablja kraljevsko duhovništvo?

¹⁷ Kdo sestavlja to kraljevsko duhovništvo danes? Apostol Peter je na to odgovoril v svojem prvem navdihnjenem pismu. Maziljenim članom Kristusovega telesa je pisal: »Vi pa ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo.« (1. Petrov 2:9) Iz teh besed je jasno, da to »kraljevsko duhovništvo«, ki ga je Peter poimenoval tudi »svet narod«, sestavljajo Jezusovi maziljeni sledilci kot skupina. Ti tvorijo posredniški kanal, po katerem Jehova svoje ljudstvo poučuje in duhovno usmerja. (Matevž 24:45–47)

18. Kako so postavljeni starešine in kraljevsko duhovništvo med sabo povezani?

¹⁸ Kraljevsko duhovništvo zastopajo postavljeni starešine, ki v občinah Jehovovega ljudstva po vsem svetu služijo na odgovornih položajih. Ti možje si zaslužijo, da jih spoštujemo in iz vsega srca podpiramo, ne glede na to, ali so maziljenci ali ne. Zakaj? Zato ker jih je Jehova na te položaje postavil po svojem svetem duhu. (Hebrejcem 13:7, 17) Kako pa?

19. V kakšnem smislu so starešine postavljeni po svetem duhu?

¹⁹ Starešine izpolnjujejo zahteve, zapisane v Božji Besedi, ta pa je delo Božjega duha. (1. Timoteju 3:1–7; Titu 1:5–9) Zato se lahko reče, da so postavljeni po svetem duhu. (Dejanja 20:28) Starešine morajo Božjo Besedo zelo dobro poznati. Podobno kot Vrhovni sodnik, ki jih je postavil, morajo tudi sami sovražiti vse, kar bi bilo v sodbi že samo videti pristransko. (5. Mojzesova 10:17, 18)

20. Kaj cenite pri marljivih starešinah?

²⁰ Starešinam ne spodbijamo avtoritete, temveč jih zaradi njihove marljivosti iskreno cenimo! Njihova zvesta, pogosto že več desetletij trajajoča služba nas navdaja  z zaupanjem. Vestno se pripravljajo na občinske shode in jih vodijo, skupaj z nami oznanjujejo »evangelij kraljestva« in nam priskrbijo svetopisemski nasvet, ko ga potrebujemo. (Matevž 24:14; Hebrejcem 10:23, 25; 1. Petrov 5:2) Obiščejo nas, ko smo bolni, in tolažijo, ko žalujemo. Zvestovdano in nesebično podpirajo delo v prid Kraljestva. Jehova jih odobrava in nad njimi počiva njegov duh. (Galatom 5:22, 23)

21. Česa se morajo starešine zavedati in zakaj?

²¹ Starešine seveda niso popolni. Zavedajo se lastnih omejitev, zato ne skušajo gospodovati čredi, ki je »Božja dediščina«, temveč gledajo nase kot na ‚sodelavce za radost svojih bratov‘. (1. Petrov 5:3, NW; 2. Korinčanom 1:24) Ponižni, marljivi starešine imajo Jehova radi in vedo, da bolj ko ga posnemajo, več dobrega lahko naredijo za občino. S tem v mislih si nenehno prizadevajo razvijati bogovšečne lastnosti, kot so ljubezen, sočutje in potrpežljivost.

22. Kako vam je pregledovanje pripovedi o Korahu okrepilo vero v Jehovovo vidno organizacijo?

²² Resnično smo zelo veseli, da je Jehova naš nevidni Vladar, da je Jezus Kristus naš Veliki duhovnik, da so člani maziljenega kraljevskega duhovništva naši učitelji in da so zvesti krščanski starešine naši svetovalci! Čeprav nobena organizacija, ki jo vodijo ljudje, ne more biti popolna, smo nadvse veseli, da lahko Bogu služimo skupaj z zvestimi soverniki, ki se rade volje podrejajo Božji oblasti!

[Podčrtne opombe]

Kaj ste se naučili?

• Kako vse je Jehova ljubeče poskrbel za Izraelce?

• Zakaj je bil Korahov upor zoper Mojzesa in Arona neopravičljiv?

• Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jehova ravnal z uporniki?

• Kako lahko pokažemo, da cenimo Jehovovo današnjo ureditev?

Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 9]

Ali imate vsako nalogo v Jehovovi službi za prednost?

[Slika na strani 10]

»Zakaj se vidva povzdigujeta nad zbor GOSPODOV?«

[Slika na strani 13]

Postavljeni starešine zastopajo kraljevsko duhovništvo