Zlato pravilo – splošno razširjen nauk
Zlato pravilo – splošno razširjen nauk
»Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim.« (Matevž 7:12)
TE BESEDE je izrekel Jezus Kristus v svojem znamenitem govoru na gori pred skoraj dva tisoč leti. V stoletjih od takrat se je veliko govorilo in pisalo o tej preprosti izjavi. Med drugim so jo poveličevali kot »samo bistvo Svetega pisma«, »povzetek kristjanove dolžnosti do bližnjega« in »osnovno moralno načelo«. Ta izjava je postala tako znana, da se jo pogosto omenja kot zlato pravilo.
Vendar pa zamisel o zlatem pravilu ni omejena samo na tako imenovani krščanski svet. To moralno pravilo so tako ali drugače razlagali v judaizmu, budizmu in grški filozofiji. Izjavo Konfucija še posebej dobro poznajo ljudje na Daljnem vzhodu, kjer ga spoštujejo kot velikega modreca in učitelja. V tretji knjigi z naslovom Pogovori, ki je ena od Konfucijevih Štirih knjig, je ta misel izražena trikrat. Konfucij je na vprašanja učencev dvakrat odgovoril: »Nikomur ne stori tega, kar ne želiš, da kdo stori tebi.« Ob neki drugi priložnosti se je njegov učenec Dzigong bahal: »Kar nočem, da bi drugi storili meni, tega tudi jaz nočem storiti njim.« Učitelj mu je dal naslednji streznjujoč odgovor: »Da, toda tega ti še ne zmoreš storiti.«
Med branjem teh izrekov ste lahko opazili, da je Konfucijeva izjava negativna različica tega, kar je kasneje rekel Jezus. Očitna razlika je v tem, da je po zlatem pravilu, ki ga je izrekel Jezus, treba drugim konkretno delati dobro. Predstavljajte si, da bi ljudje ravnali po tej Jezusovi pozitivni izjavi tako, da bi skrbeli za druge in jim poskušali pomagati ter da bi po tem pravilu živeli dnevno. Ali mislite, da bi zato današnji svet postal boljši? Brez dvoma.
Naj je to pravilo izrečeno v pozitivni, negativni ali kateri koli drugi obliki, pa je pomembno to, da so ljudje raznovrstnega porekla v različnih obdobjih in krajih močno verjeli v zamisel o zlatem pravilu. To preprosto kaže, da so Jezusove besede, izrečene v govoru na gori, splošno razširjen nauk, ki vpliva na življenje ljudi povsod in v vseh časih.
Vprašajte se: ‚Ali želim, da drugi z mano ravnajo spoštljivo, nepristransko, pošteno? Ali bi rad živel v svetu brez rasnih predsodkov, kriminala in vojne? Ali bi rad živel v družini, v kateri bi se vsak zanimal za čustva in blaginjo drugih?‘ Kdo bi pravzaprav odklonil kaj takega? Kruta resnica pa je, da jih le malo živi v takšnih razmerah. Večina ljudi si na kaj takega ne upa niti pomisliti.
Zlato pravilo omadeževano
V vsej zgodovini se pojavljajo zločini proti človeštvu, v katerih se je človekove pravice povsem preziralo. Mednje spadajo trgovina s sužnji v Afriki, nacistična taborišča smrti, prisilno otroško delo in okrutni genocidi v tem ali onem kraju. Ta grozljivi seznam bi lahko bil še veliko daljši.
Danes je naš visoko razviti svet samoljuben. Le redki mislijo na druge, ko je ogroženo njihovo udobje ali pa domnevne pravice. (2. Timoteju 3:1–5) Zakaj je toliko ljudi postalo sebičnih, krutih, nečutečih in samoljubnih? Ali ne zato, ker zlato pravilo, čeprav je še vedno splošno poznano, odrivajo kot nerealistično, kot moralno zapuščino? Žal je tako celo med mnogimi, ki trdijo, da verujejo v Boga. Če sklepamo po poteku današnjih dogodkov, bodo ljudje samo še bolj samoljubni.
Zato moramo pretehtati naslednja življenjsko pomembna vprašanja: Kaj spada k življenju po zlatem pravilu? Ali sploh še kdo živi po njem? In ali bo kdaj prišel čas, ko bo vse človeštvo živelo po zlatem pravilu? Če želite dobiti resnične odgovore na ta vprašanja, si prosimo preberite naslednji članek.
[Slika na strani 3]
Konfucij in drugi so učili različice zlatega pravila