Ali je zlato pravilo še vedno uporabno
Ali je zlato pravilo še vedno uporabno
Čeprav večina ljudi gleda na zlato pravilo kot na moralni nauk, ki ga je oznanil Jezus, pa je on sam rekel: »Moj nauk ni moj, ampak tega, ki me je poslal.« (Janez 7:16)
OSNOVALEC Jezusovega učenja, tudi tega, kar je postalo znano kot zlato pravilo, je torej tisti, ki je poslal Jezusa, to je Stvarnik, Bog Jehova.
Božji prvotni namen je bil, da bi vsi ljudje ravnali drug z drugim, kakor želijo, da se ravna z njimi. Sam je dal izvrsten zgled v izražanju zanimanja za dobro drugih s tem, kako je ustvaril ljudi: »Ustvaril je Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril.« (1. Mojzesova 1:27) To pomeni, da je Bog ljudem ljubeče podelil določeno mero svojih odličnih vrlin, da bi se lahko morda večno veselili življenja v miru, sreči in sožitju. Njihova od Boga dana vest bi jih ob pravilnem šolanju vodila, da bi z drugimi ravnali tako, kakor bi želeli, da se ravna z njimi.
Sebičnost prevlada
Kaj se je torej zgodilo, ko pa je imelo človeštvo tako čudovit začetek? Preprosto povedano, na dan je prišla sebičnost. Večina ljudi pozna biblijsko poročilo iz 3. poglavja Prve Mojzesove knjige, ki govori o tem, kaj je storil prvi človeški par. Na pobudo Satana, nasprotovalca vsemu, za kar se Bog zavzema, sta Adam in Eva sebično zavrnila Božjo vladavino ter si raje izbrala neodvisnost in samoodločanje. S svojim sebičnim in upornim dejanjem nista veliko izgubila le onadva, ampak je to imelo tragične posledice tudi za vse njune bodoče potomce. Ob tem se je jasno videla pogubna posledica preziranja nauka, ki je kasneje postal znan kot zlato pravilo. Tako je »po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili«. (Rimljanom 5:12)
Čeprav je človeštvo kot celota obrnilo hrbet ljubečim potem Boga Jehova, pa jih on ni zapustil. Tako je na primer dal izraelskemu narodu svojo Postavo, da bi jih vodila. Ta jih je učila, naj ravnajo z drugimi tako, kakor bi želeli, da se ravna z njimi. Postava je dajala smernice, kako ravnati s sužnji, z dečki brez očeta in vdovami. Opisovala je tudi, kako naj se ravna, ko gre za napad, ugrabitev in krajo. Higienski predpisi so odsevali skrb za zdravje drugih. Obstajali so celo predpisi glede spolnosti. Jehova je povzel svojo Postavo, ko je rekel ljudstvu: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« To izjavo je kasneje citiral tudi Jezus. (3. Mojzesova 19:18; Matevž 22:39, 40) Postava pa je prav tako govorila o tem, kako ravnati s tujci, ki so bivali med Izraelci. Zapovedovala je: »Tujca ne tlači, zakaj veste, kako je v duši tujcu, ker ste sami bili tujci v deželi Egiptovski.« Drugače rečeno, Izraelci so morali biti do prikrajšanih sočutno dobrotljivi. (2. Mojzesova 23:9; 3. Mojzesova 19:34; 5. Mojzesova 10:19)
Dokler se je Izrael zvesto držal postave, je Jehova narod blagoslavljal. Med Davidovim in Salomonovim kraljevanjem je narod doživel razcvet, ljudstvo pa je bilo srečno in zadovoljno. Zgodovinsko poročilo nam pravi: »Juda in Izrael sta bila mnogoštevilna kakor pesek, ki ga je ob morju obilo; jedli so in pili ter se veselili. In Juda in Izrael je prebival brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo.« (1. kraljev 4:20, 25)
Žal pa mir in varnost naroda nista dolgo trajala. Čeprav so imeli Božjo Postavo, je Izraelci niso upoštevali; sebičnosti so dovolili, da je zadušila njihovo skrb za druge. To je z odpadništvom vred povzročilo nadloge posameznikom in celemu narodu. Končno je leta 607 pr. n. š. Jehova dovolil Babiloncem, da so uničili Judovo kraljestvo, mesto Jeruzalem in celo tamkajšnji veličastni tempelj. Zakaj? »Zato ker niste poslušali besed mojih, glejte, pošljem in zberem vse severne rodovine, govori GOSPOD, pošljem tudi k Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, in jih pripeljem zoper to deželo in zoper prebivalce njene in zoper vse te okolne narode; in jih s prokletjem pokončam in jih dam v strmenje in posmehovanje in razdejanje brez konca.« (Jeremija 25:8, 9) Kakšno ceno so morali plačati, ker so zapustili Jehovovo čisto čaščenje!
Zgled, ki ga lahko posnemamo
Jezus Kristus pa po drugi strani ni le učil zlatega pravila, ampak se je po njem tudi ravnal in nam tako dal v tem odličen zgled. Iskreno se je zanimal za dobro drugih. (Matevž 9:36; 14:14; Lukež 5:12, 13) Nekoč je blizu mesta Nain zagledal vdovo strtega srca, ki je šla za pogrebnim sprevodom svojega edinega sina. Biblijino poročilo pravi: »Ko jo Gospod ugleda, se mu zasmili.« (Lukež 7:11–15) Izraz »se mu zasmili« pomeni po Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words »biti do dna duše ganjen«. Čutil je njeno srčno bolečino, kar ga je spodbudilo, da je nekaj storil za to, da bi ji olajšal bolečino. Kako radostna je bila ta vdova, ko je Jezus obudil dečka in ‚ga dal materi njegovi‘!
Nazadnje pa je Jezus v skladu z Božjim namenom prostovoljno trpel in dal svoje življenje v odkupnino, da bi se človeštvo lahko osvobodilo suženjstva grehu in smrti. To je bil največji zgled, kako živeti po zlatem pravilu. (Matevž 20:28; Janez 15:13; Hebrejcem 4:15)
Ljudje, ki se ravnajo po zlatem pravilu
Ali so v današnjem času ljudje, ki zares živijo po zlatem pravilu? Da, in ne samo takrat, ko jim ustreza. Med drugo svetovno vojno so na primer Jehovove priče v nacistični Nemčiji ohranili svojo vero v Boga in ljubezen do bližnjega ter niso želeli poteptati zlatega pravila. Medtem ko je država z vso silo javno spodbujala sovraštvo in diskriminacijo do vseh Židov, so se Priče še naprej držali zlatega pravila. Za bližnje so skrbeli celo v koncentracijskih taboriščih, ko so tisto malo hrane, ki so jo še imeli, delili z lačnimi Židi in tudi Nežidi. In to še ni vse. Čeprav je država zahtevala, naj primejo za orožje in ubijajo druge, so to odklonili, saj tudi sami niso želeli biti ubiti. Le kako bi lahko ubijali tiste, katere naj bi ljubili kakor sami sebe? Ker so to odklonili, so mnoge poslali ne samo v koncentracijska taborišča, ampak tudi v smrt. (Matevž 5:43–48)
Medtem ko berete ta članek, pa imate korist še od enega zgleda zlatega pravila na delu. Jehovove priče se zavedajo, da danes Izaiju 2:2–4 se »mnoga ljudstva«, v resnici več kot šest milijonov posameznikov po vsem svetu, ‚učijo o potih Jehovovih in hodijo po stezah njegovih‘. Figurativno so se naučili ‚svoje meče prekovati v lemeže in svoje sulice v srpe‘. V teh težavnih časih so našli mir in varnost.
veliko ljudi obupno trpi brez pomoči. Zato Priče prostovoljno določno ukrepajo, da bi pomagali drugim izvedeti o upanju in uporabnem vodstvu, ki ga najdemo v Bibliji. Vse to je del svetovnega izobraževalnega dela, ki se sedaj opravlja v takšnem obsegu kot še nikoli poprej. Kakšen je rezultat? Kakor je prerokovano vKaj pa vi?
Pomislite za trenutek na muke in trpljenje, ki ga je človeštvu prineslo neupoštevanje zlatega pravila, in to vse od upora v Edenu, katerega pobudnik je bil Satan Hudič. Jehova namerava kmalu popolnoma spremeniti razmere. Kako? »Božji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva dela.« (1. Janezov 3:8, SSP) To se bo zgodilo pod vlado Božjega kraljestva, ki bo v rokah modrega in sposobnega Jezusa Kristusa, tistega, ki je o zlatem pravilu učil in po njem tudi živel. (Psalm 37:9–11; Daniel 2:44)
Starodavni izraelski kralj David je opazil: »Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha. Ves dan deli miloščino in posoja, in v blagoslovu je seme njegovo.« (Psalm 37:25, 26) Ali se ne strinjate, da si danes večina ljudi raje pridobiva in prilašča reči, kakor pa »deli miloščino in posoja«? Jasno je torej, da lahko življenje po zlatem pravilu daje človeku resnični mir in varnost, ker mu prinaša blagoslove že danes, deležen pa jih bo tudi v prihodnosti pod Božjim kraljestvom. Božje kraljestvo bo odstranilo še zadnje sledi sebičnosti in hudobije na zemlji ter zamenjalo sedanjo stvarnost pokvarjene človekovlade z novo stvarnostjo, ki jo bo naredil Bog. Takrat se bodo vsi ljudje veselili življenja po zlatem pravilu. (Psalm 29:11; 2. Petrov 3:13)
[Slike na straneh 4, 5]
Jezus ni le učil zlatega pravila, ampak je dal tudi odličen zgled, kako ga udejanjati
[Slike na strani 7]
Življenje po zlatem pravilu lahko daje resnični mir in varnost