Kraljestveni oznanjevalci poročajo

Jehovu so dragoceni tisti, ki ga ljubijo

LIBANON je že od biblijskih časov znan po svojem naravnem bogastvu. (Psalm 72:16; Izaija 60:13) Posebej cenjene so bile tamkajšnje veličastne cedre, ki so jih zaradi njihove lepote, prijetnega vonja in trpežnosti zelo iskali kot gradbeni material. V prvem stoletju je iz Libanona prišlo nekaj še dragocenejšega. Marko v svojem evangeliju poroča, da je iz Tira in Sidona na področju starega Libanona prišla k Jezusu »velika množica, ko so slišali, kakšne reči dela«. (Marko 3:8)

Danes Libanon podobno še naprej rojeva sad, ki je zelo dragocen v Jehovovih očeh, kar osvetljujeta naslednji doživetji.

• V šoli je učitelj mladega Pričevalca Wissama prosil, da bi imel pred razredom 30-minutni referat. Wissam je sklenil, da bi to bila odlična priložnost za pričevanje. Tako je na podlagi knjige Življenje – kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem? sestavil referat o ustvaritvi. Toda ko je njegov učitelj videl gradivo, je rekel, da je to tako pomembna tema, da lahko Wissam referat razširi na 45 minut.

Ko je ta začel svoj govor, ga je učitelj ustavil in poslal po ravnateljico. Kmalu je prišla in Wissam je začel znova. V uvodu je postavil nekaj vprašanj, in ko jih je ravnateljica slišala, je bila navdušena. Rekla je, da naj vsi študenti prejmejo fotokopijo tega referata.

Malo pozneje je neki drug mimoidoči učitelj opazil razburjenje v tem razredu in se pozanimal, kaj se dogaja. Povedali so mu in ta je vprašal, ali skuša Wissam dokazati ustvaritev ali razvoj. »Ustvaritev,« je dobil v odgovor. Potem ko je učitelj izvedel, da je Wissam Jehovova priča, je razredu rekel: »Iz tega referata boste videli, da znanost ne podpira razvoja, temveč ustvaritev.«

Izkazalo se je, da ta učitelj že ima izvod knjige Ustvarjanje in jo uporablja pri predavanjih na univerzi! Preden je odšel, je vprašal, ali bi se lahko vrnil naslednji dan s svojimi študenti, da bi Wissam lahko govoril tudi njegovemu razredu. Rezultat tega je bilo še eno odlično pričevanje za Jehova.

• Dvaindvajsetletna Nina je bila žejna vode resnice. Nekoč ji je bratranec dal Biblijo in jo uvedel v binkoštno cerkev. Nina je z veseljem prebrala Biblijo in pri tem spoznala, da bi kristjani morali oznanjevati, zato je začela govoriti svojim znankam in znancem. Vsakdo, s komer se je pogovarjala, jo je vprašal: »Ali si Jehovova priča?« Bila je zbegana.

Šest let kasneje so se pri njej doma oglasili Jehovove priče in ji povedali za Božje kraljestvo. Sprva je skušala najti napake v njihovih naukih. Vendar je ugotovila, da so vsi njihovi odgovori logični in temeljijo na Bibliji.

To, kar je Nina nazadnje spoznala – Božje ime Jehova, blagoslove Kraljestva in drugo – jo je prepričalo, da je našla resnico. Svoje življenje je posvetila Bogu in se krstila. Sedaj že sedem let služi kot polnočasna oznanjevalka. Resnično, Jehova blagoslavlja tiste, ki ga imajo zares radi. (1. Korinčanom 2:9)