Mi smo izmed tistih, ki verujejo

Razglašanje tolažilnega sporočila v Italiji

JEHOVA je »Bog vsake tolažbe«. Ker pa se ga njegovi služabniki učijo posnemati, morejo »tolažiti tiste, ki so v kakršnikoli stiski«. (2. Korinčanom 1:3, 4; Efežanom 5:1) To je namreč eden glavnih namenov oznanjevalskega dela Jehovovih prič.

Pomoč neki ženi v potrebi

Še posebej v zadnjih letih je mnoge revščina, vojna in želja, da bi našli boljše življenje, spodbudila, da so se preselili v bogatejše države. Vendar se novemu okolju ni lahko prilagoditi. Manjola je skupaj še z drugimi Albanci živela v Borgomaneru. Ker je v Italiji bivala ilegalno, se je obotavljala govoriti z Wando, Jehovovo pričo. Vseeno se je Wanda naposled le dogovorila z Manjolo, ki je kmalu pokazala precejšnje zanimanje za preučevanje Božje Besede, čeprav je jezikovna pregrada to oteževala. Toda po nekaj obiskih Wanda ni mogla nikogar več najti doma. Kaj se je zgodilo? Wanda je zvedela, da so vsi stanovalci te hiše zbežali, ker so enega od njih – Manjolinega fanta – iskali zaradi umora!

Wanda je štiri mesece kasneje Manjolo zopet srečala. »Bila je bleda in shujšana, videti je bila kot nekdo, ki preživljala zares hude čase,« se spominja Wanda. Manjola je pojasnila, da je njen bivši fant v zaporu ter da so jo prijatelji, h katerim se je obrnila po pomoč, grenko razočarali. Iz obupa je molila k Bogu za pomoč. Nato se je spomnila Wande, ki je govorila o Bibliji. Kako vesela je bila Manjola, da jo zopet vidi!

Ponovno sta začeli preučevali Biblijo in Manjola je kmalu začela obiskovati krščanske shode. Uspelo ji je dobiti zakonito dovoljenje za bivanje v Italiji. Po enem letu je postala krščena Priča. Potolažena z Božjimi obljubami se je vrnila v Albanijo, da bi o biblijskem tolažilnem sporočilu govorila s sorojaki.

Pričevanje v imigrantskem taborišču

Mnogo italijanskih občin poskrbi, da se pričuje priseljencem, kot je Manjola. Občina v Firencah je na primer uredila, da so redno obiskovali neko imigrantsko taborišče. Tisti, ki so tam bivali – mnogi so bili iz vzhodne Evrope, Makedonije  in Kosova – so doživljali različne nadloge. Nekateri so imeli probleme z mamili oziroma alkoholom. Mnogi so se preživljali z manjšimi krajami.

V tej družbeni skupnosti je bil izziv oznanjevati. Kljub temu je polnočasna evangelizatorka po imenu Paola navsezadnje le prišla v stik z Žaklino, gospo iz Makedonije. Žaklina je po nekaj razgovorih spodbudila še svojo prijateljico Suzano, naj razišče Biblijo. Suzana pa je o tem povedala še drugim sorodnikom. Kmalu je pet članov te družine redno preučevalo Biblijo, obiskovalo krščanske shode in naučeno udejanjalo v praksi. Kljub problemom, s katerimi se morajo spoprijemati, od Jehova in njegove Besede prejemajo tolažbo.

Nuna sprejme tolažbo od Jehova

V mestu Formia je polnočasna evangelizatorka po imenu Assunta govorila z neko žensko, ki je težko hodila. Ta ženska je bila nuna in je pripadala verskemu redu, ki v bolnišnicah in po domovih pomaga bolnim in slabotnim.

Assunta je dejala nuni: »Tudi vi trpite, mar ne? Na žalost imamo vsi probleme, ki jih moramo prenašati.« Ob tem je nuna planila v jok in pojasnila, da ima resne zdravstvene težave. Assunta jo je spodbudila in ji dejala, da jo biblijski Bog lahko potolaži. Assunta ji je ponudila na Bibliji temelječi reviji in nuna ju je sprejela.

Ob naslednjem pogovoru je nuna, ki se je imenovala Palmira, priznala, da zelo trpi. Dolgo je živela v neki ustanovi, ki jo vodijo nune. Ko jo je morala zaradi zdravstvenih razlogov začasno zapustiti, ji niso več dovolili, da bi se vrnila. Vendar je Palmira še vedno čutila, da jo veže to, kar se je kot nuna zaobljubila Bogu. Obrnila se je k zdravilcem, da bi jo »ozdravili«, toda zaradi tega dogodka je doživela travmo. Palmira je privolila v biblijski pouk in leto dni obiskovala krščanske shode. Nato se je preselila na drugo področje in Priča je z njo izgubila stik. Preden jo je Assunta zopet našla, sta minili dve leti. Palmira je doživela močno nasprotovanje družine in duhovščine. Vendar je kljub temu zopet začela preučevati Biblijo, duhovno napredovala ter se krstila kot Jehovova priča.

Da, mnogi so spodbujeni s sporočilom ‚Boga tolažbe‘. (Rimljanom 15:4, 5) Zato so italijanski Priče za Jehova odločeni, da še naprej posnemajo Boga, tako da drugim razglašajo čudovito tolažilno sporočilo.