Ob neki priložnosti je k Jezusu, ko je bil zunaj meja Izraela, v rimski provinci Siriji, pristopila neka Grkinja in ga prosila za pomoč. Jezus se je na njeno prošnjo odzval tako, da je povedal ponazoritev, ki je namigovala na primerjavo Nejudov s »psički«. Psi so pod Postavo, dano po Mojzesu, veljali za nečiste živali. (3. Mojzesova 11:27) Toda ali je Jezus hotel to Grkinjo in druge Nejude užaliti?

Nikakor. Hotel je samo povedati, da je njegova glavna naloga v tistem času pomagati Judom, kar je tudi pojasnil svojim učencem. Grkinji pa je v ponazoritev tega rekel: »Ni prav jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.« (Matej 15:21–26; Marko 7:26) Grki in Rimljani so imeli pse pogosto za svoje ljubljenčke in ti so živeli v hiši svojega gospodarja ter se igrali z otroki. Zato je beseda »psički« tej ženski morda v spomin priklicala prisrčen in prikupen prizor. Grkinja se je na Jezusove besede odzvala takole: »Res je, Gospod, vendar tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Jezus jo je pohvalil za njeno vero in ji ozdravil hčerko. (Matej 15:27, 28)

Ladji, s katero je Pavel potoval v Italijo, so plovbo zelo oteževali nasprotni vetrovi. Zato je apostol med postankom svetoval, da bi nadaljnje potovanje preložili. (Apostolska dela 27:9–12) Ali je bil takšen nasvet utemeljen?

Antični mornarji so dobro vedeli, da je v zimskih mesecih nevarno pluti po Sredozemskem morju. Veljalo je, da je to morje od sredine novembra do sredine marca zaprto za plovbo. Toda potovanje, o katerem je pripovedoval Pavel, naj bi se odvijalo nekje v septembru ali oktobru. Rimski pisec Vegecij (4. stoletje n. št.) je v svojem delu Povzetek vojaške veščine glede plovbe po tem morju napisal: »V nekaterih mesecih je zelo primerna, v nekaterih tvegana, v preostalih pa povsem nemogoča.« Dejal je, da je v obdobju od 27. maja do 14. septembra varno pluti, v obdobjih od 15. septembra do 11. novembra ter od 11. marca do 26. maja pa je plovba tvegana oziroma nevarna. Pavel je gotovo kot izkušen popotnik vse to zelo dobro vedel. Tudi krmar in lastnik ladje sta verjetno poznala ta dejstva, a se za Pavlov nasvet vseeno nista zmenila. Potovanje se je končalo z brodolomom. (Apostolska dela 27:13–44)