1. Kaj Jehova zagotavlja skesanim grešnikom?

 JEHOVA ni samo naš stvarnik, zakonodajalec in sodnik, ampak je tudi naš ljubeči nebeški oče. (Ps. 100:3; Iza. 33:22) Ko grešimo in se iskreno kesamo, nam lahko odpusti in to tudi rad naredi. (Ps. 86:5) Po preroku Izaiju nam ljubeče zagotavlja: »Če so vaši grehi kakor škrlat, bodo postali beli kakor sneg.« (Iza. 1:18)

2. Kaj moramo narediti, če želimo biti v miru z drugimi?

² Ker smo nepopolni, vsi kdaj rečemo ali naredimo kaj, s čimer prizadenemo druge. (Jak. 3:2) Vendar to ne pomeni, da z njimi ne moremo biti dobri prijatelji. Lahko smo, če se naučimo odpuščati. (Preg. 17:9; 19:11; Mat. 18:21, 22) Jehova želi, da si manjše grehe, ki jih naredimo drug proti drugemu, velikodušno odpustimo. (Kol. 3:13) Za to imamo dober razlog. Navsezadnje Jehova vsem nam velikodušno odpušča. (Iza. 55:7)

3. Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ V tem članku bomo pogledali, kako lahko nepopolni ljudje posnemamo Jehovovo odpuščanje. Katere grehe  moramo povedati starešinam? Zakaj nas Jehova spodbuja, naj odpuščamo drugim? In kaj se lahko naučimo od nekaterih naših sovernikov, ki so zelo trpeli zaradi grehov drugih?

4. a) Kaj mora storiti Jehovov služabnik, če resno greši? b) Kakšno vlogo imajo starešine, ko se sestanejo s prestopnikom?

⁴ Hude grehe je treba povedati starešinam. Primeri takšnih grehov so zapisani v 1. Korinčanom 6:9, 10. Kristjan, ki resno greši, zelo krši Božje zakone. V takšnem primeru mora Boga Jehova prositi za odpuščanje in oditi k starešinam v občini. (Ps. 32:5; Jak. 5:14) Kakšno vlogo imajo pri tem starešine? Samo Jehova lahko na podlagi odkupne žrtve popolnoma odpusti grehe. * Starešinam pa je zaupal odgovornost, da na temelju Svetega pisma ugotovijo, ali grešnik lahko ostane v občini. (1. Kor. 5:12) Med drugim želijo dobiti odgovore na naslednja vprašanja: Ali je posameznik greh vnaprej načrtoval? Ali ga je skušal skrivati pred drugimi? Ali je grešil dlje časa? In kar je najpomembnejše, ali kaj dokazuje, da se iskreno kesa? Ali se iz česa vidi, da mu je Jehova odpustil? (Apd. 3:19)

5. Kakšne so koristi tega, kar delajo starešine?

⁵ Ko se starešine sestanejo s prestopnikom, želijo priti do iste odločitve, kot je bila že sprejeta v nebesih. (Mat. 18:18) Kako to koristi občini? S tem se poskrbi, da so iz občine odstranjeni neskesani grešniki, ki bi lahko škodovali Jehovovim dragocenim ovcam. (1. Kor. 5:6, 7, 11–13; Titu 3:10, 11) To lahko tudi pomaga grešniku, da se pokesa in da mu Jehova odpusti. (Luk. 5:32) Starešine molijo za tistega, ki se pokesa, in prosijo Jehova, naj mu pomaga, da si duhovno opomore. (Jak. 5:15)

6. Ali Jehova lahko odpusti posamezniku, ki je bil izobčen? Pojasni.

⁶ Če se posameznik ne kesa, ko se sestane s starešinami, je izobčen. Če je kršil državne zakone, ga starešine ne bodo ščitili pred posledicami. Jehova dovoli oblastem, da sodijo in kaznujejo vsakega, ki krši zakon, ne glede na to, ali se kesa ali ne. (Rim. 13:4) Toda če se posameznik kasneje spametuje, iskreno pokesa in spreobrne, mu bo Jehova z veseljem odpustil. (Luk. 15:17–24) To velja tudi, če je zelo hudo grešil. (2. krn. 33:9, 12, 13; 1. Tim. 1:15)

7. Kaj pomeni to, da odpustimo nekomu, ki je grešil proti nam?

⁷ Zelo tolažilno je vedeti, da se ni treba nam odločati o tem, ali bo Jehova komu odpustil. O nečem pa se moramo odločiti. O čem? Mogoče se zgodi, da je posameznik grešil proti nam – morda celo hudo. Včasih se nam ta posameznik opraviči in nas prosi za odpuščanje. Včasih pa morda ne. Kljub temu se lahko odločimo, da mu odpustimo, in se trudimo, da nismo več jezni nanj. Iskreno rečeno sta za to potrebna čas in trud, še posebej če nas je posameznik hudo prizadel. V Stražnem stolpu, 15. september 1994, je pisalo: »Tudi če grešniku oprostite, to še ne pomeni, da opravičujete njegov greh. Oprostiti  za kristjana pomeni z zaupanjem stvar predati v Jehovove roke. On je namreč pravičen Sodnik vsega vesolja, ki bo pravi čas izvršil pravico.« Zakaj nas Jehova spodbuja, da odpustimo in pravico prepustimo v njegove roke?

8. Kako s tem, da odpuščamo, pokažemo hvaležnost za Jehovovo usmiljenje?

⁸ Če odpuščamo, pokažemo hvaležnost. Jezus je v eni od prilik primerjal Jehova s kraljem, ki je svojemu sužnju odpisal velikanski dolg, ki ga ta ni mogel odplačati. Vendar ta suženj ni bil usmiljen do drugega sužnja, ki mu je bil dolžen veliko manj. (Mat. 18:23–35) Kaj nas je Jezus želel naučiti? Če smo zares hvaležni, da je Jehova usmiljen z nami, bomo radi odpustili drugim. (Ps. 103:9) Pred leti je v Stražnem stolpu pisalo: »Ne glede na to, kolikokrat odpustimo drugim, se to ne more nikoli primerjati s tem, koliko je Bog po Kristusu odpustil nam.«

9. Do koga je Jehova usmiljen? (Matej 6:14, 15)

⁹ Če odpuščamo, bo Jehova odpustil nam. Jehova je usmiljen s tistimi, ki so usmiljeni. (Mat. 5:7; Jak. 2:13) Jezus je to jasno pokazal, ko je svoje učence učil moliti. (Beri Matej 6:14, 15.) Nekaj podobnega se lahko naučimo iz tega, kar je Jehova rekel svojemu služabniku Jobu. Tega zvestega moškega so zelo prizadele pikre pripombe, ki so jih izrekli Elifaz, Bildad in Zofar. Jehova je Jobu naročil, naj zanje moli. Zatem ko je to naredil, ga je Jehova blagoslovil. (Job 42:8–10)

10. Zakaj je škodljivo, če gojimo zamero? (Efežanom 4:31, 32)

¹⁰ Če gojimo zamero, škodimo sami sebi. Jehova želi, da opustimo zamero in tako občutimo olajšanje. (Beri Efežanom 4:31, 32.) Spodbuja nas: »Nehaj se jeziti in ne bodi več besen.« (Ps. 37:8) Ta nasvet je modro upoštevati. Če gojimo zamero, lahko škodimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju. (Preg. 14:30) Podobno je, kot če bi popili strup. S pestovanjem zamere ne škodujemo tistemu, ki nas je prizadel, ampak samo sebi. Če pa mu odpustimo, damo sebi darilo. (Preg. 11:17) Imamo notranji mir in še naprej lahko služimo Jehovu.

11. Kaj v Svetem pismu piše o maščevanju? (Rimljanom 12:19–21)

¹¹ Maščevanje je Jehovovo. Jehova nas ni pooblastil, da se maščujemo tistemu, ki je grešil proti nam. (Beri Rimljanom 12:19–21.) Ker smo nepopolni in imamo omejen pogled na stvari, nismo sposobni pravilno presojati, tako kot lahko to stori Bog. (Heb. 4:13) Poleg tega včasih čustva zameglijo našo presojo. Jehova je navdihnil Jakoba, da je napisal: »Ko je človek jezen, ne ravna v skladu z Božjo pravičnostjo.« (Jak. 1:20) Lahko smo prepričani, da bo Jehova naredil to, kar je prav, in da bo popolnoma zadoščeno pravici.

12. Kako lahko pokažemo, da zaupamo Jehovovi pravici?

¹² Če odpustimo, pokažemo, da zaupamo Jehovovi pravici. Ko stvari prepustimo v Jehovove roke, pokažemo, da smo prepričani, da bo popravil vso škodo,  ki jo je povzročil greh. V novem svetu boleče čustvene rane ne bodo več prišle na misel niti ne bodo nikoli več obremenjevale našega srca. (Iza. 65:17) Kaj pa, če nas je kdo zelo prizadel? Ali je mogoče, da se nehamo jeziti in opustimo zamero, ki jo morda gojimo v svojem srcu? Poglejmo, kako so nekateri to naredili.

13., 14. Kaj si se o odpuščanju naučil iz izkušnje Tonyja in Joséja?

¹³ Mnogi naši bratje in sestre so se odločili, da bodo odpustili, tudi ko so jih drugi s svojimi dejanji močno prizadeli. Kako so bili za to blagoslovljeni?

¹⁴ Tony *, ki živi na Filipinih, je veliko prej, preden je spoznal resnico, izvedel, da je enega od njegovih starejših bratov umoril José. Takrat je bil Tony zelo agresiven in nasilen in se je želel maščevati. Joséja so zaradi njegovega zločina aretirali in zaprli. Kasneje je bil izpuščen iz zapora. Tony je prisegel, da ga bo našel in ubil, zato je kupil pištolo. Čez čas je začel preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami. Takole pravi: »Med preučevanjem sem spoznal, da se moram spremeniti, k čemur je spadalo to, da se neham jeziti.« Pozneje se je Tony krstil in kasneje postal starešina. Predstavljajmo si, kako presenečen je bil, ko je izvedel, da je tudi José postal Jehovova priča! Ko sta se srečala, sta se prisrčno objela in Tony je Joséju rekel, da mu je odpustil. Tony pravi, da mu je to, da je odpustil, prineslo takšno veselje, ki ga težko opiše z besedami. Jehova je res blagoslovil Tonyja, ker je bil pripravljen odpustiti.

15., 16. Kaj si se o odpuščanju naučil iz izkušnje Petra in Sue?

¹⁵ Leta 1985 sta bila Peter in Sue na shodu v kraljestveni dvorani, ko je nenadoma prišlo do močne eksplozije. Neki moški je v kraljestveni dvorani  podtaknil bombo! Sue je utrpela hude poškodbe, ki so ji trajno poškodovale vid in sluh. Poleg tega je izgubila voh. * Peter in Sue sta se pogosto spraševala, kdo bi lahko storil kaj tako hudobnega. Veliko let kasneje je bil storilec, ki ni bil Jehovova priča, aretiran in obsojen na dosmrtni zapor. Ko so Petra in Sue vprašali, ali sta odpustila temu moškemu, sta rekla: »Jehova nas uči, da nam dolgotrajna jeza in zamera lahko škodujeta fizično, čustveno in duševno. Zato sva kmalu po eksploziji prosila Jehova, naj nama pomaga, da ne bi več gojila zamere in da bi mirno živela naprej.«

¹⁶ Ali jima je bilo enostavno odpustiti in se nehati jeziti? Ne vedno. Povesta še: »Občasno, ko Sue trpi zaradi poškodb, pride jeza na dan. Vendar o tem ne premišljujeva preveč in negativni občutki hitro izginejo. Iskreno lahko rečeva, da bi storilca z veseljem sprejela, če bi nekega dne postal naš brat. Iz te izkušnje sva se naučila, da nas svetopisemska načela osvobodijo bolj, kot si lahko mislimo! Tolaži naju tudi to, da veva, da bo Jehova kmalu popravil vso škodo.«

17. Kaj si se o odpuščanju naučil iz izkušnje sestre Myre?

¹⁷ Myra je spoznala resnico, ko je bila že poročena in je imela dva majhna otroka. Njen mož ni sprejel resnice. Kasneje je prešuštvoval in zapustil družino. Myra pove: »Ko je mož zapustil mene in najina dva otroka, so me preplavili občutki, ki jih imajo mnogi, ko jih prevara ljubljena oseba – šokiran si, ne moreš verjeti, da se ti je to zgodilo, žalosten si, občutiš obžalovanje, kriviš samega sebe in si jezen.« Čeprav se je  njun zakon končal, je še vedno občutila bolečino zaradi prevare. Myra nadaljuje: »Ti občutki so me mučili še mesece. Opazila sem, da vplivajo na moj odnos z Jehovom in drugimi.« Myra sedaj pravi, da ni več jezna in da ne goji nobenih negativnih občutkov do bivšega moža. Upa, da bo nekega dne želel spoznati Jehova. Myra se zdaj lahko osredotoča na prihodnost. Kot mama samohranilka je vzgojila oba otroka, da služita Jehovu. Vesela je, da lahko časti Jehova skupaj s svojima otrokoma in njunima družinama.

18. O čem smo lahko prepričani glede Jehova, ki je vrhovni sodnik?

¹⁸ Res je olajšanje vedeti, da se ni treba nam odločati o tem, kako bo kdo sojen! Za to pomembno delo bo kot vrhovni sodnik poskrbel Jehova. (Rim. 14:10–12) Lahko smo povsem prepričani, da bo vedno sodil v skladu s svojimi popolnimi merili za to, kaj je prav in kaj narobe. (1. Mojz. 18:25; 1. kra. 8:32) Nikoli ne bo naredil ničesar nepravičnega!

19. Kaj bo dosegla Jehovova popolna pravica?

¹⁹ Hrepenimo po času, ko bo Jehova povsem popravil vso škodo, ki sta jo povzročila nepopolnost in greh. Takrat bodo vse naše telesne in čustvene rane za vedno zaceljene. (Ps. 72:12–14; Raz. 21:3, 4) Nikoli več nam ne bodo prišle na misel. Zelo hvaležni smo, da nam je Jehova, medtem ko čakamo na ta čudoviti čas, dal sposobnost, da ga lahko posnemamo v odpuščanju.