1., 2. Kako mnogi gledajo na svoje delo?

LJUDJE pogosto radi povedo, katero delo opravljajo. Za mnoge delo oziroma položaj odločata o tem, koliko je človek vreden. V nekaterih kulturah je navada, da posameznik svojega sogovornika, ki ga je ravnokar spoznal, med drugim vpraša: »S čim se ukvarjate?«

² V Svetem pismu so posamezniki včasih opisani glede na to, kar so delali. Omenjeni so denimo »davkar Matej«, »Simon, strojar« in »zdravnik Luka«. (Mat. 10:3; Apd. 10:6; Kol. 4:14) Tudi naloge oziroma prednosti v Božji službi nekaj povedo o človeku. Beremo o kralju Davidu, preroku Eliju in apostolu Pavlu. Vsi ti so cenili nalogo, ki so jo dobili od Boga. Podobno moramo tudi mi ceniti kakršne koli prednosti, ki jih imamo v Božji službi.

3. Zakaj je koristno, da starejši usposabljajo mlajše? (Glej sliko pri naslovu.)

³ Mnogi med nami imamo radi svoje delo in bi ga želeli opravljati čim dlje. Toda žal se od Adama naprej vsak rod postara in nadomesti ga novi. (Prid. 1:4) V zadnjih letih je ta prehod postal svojevrsten izziv za prave kristjane. Delo, ki ga opravlja Jehovovo ljudstvo, je vse bolj obsežno  in kompleksno. Lotevamo se novih projektov in pri tem privzemamo nove načine dela – pogosto takšne, ki so povezani s hitro spreminjajočo se tehniko. Nekaterim starejšim je morda težko ostajati v koraku z vsem tem napredkom. (Luk. 5:39) Pa tudi če že ostajajo v koraku z njim, imajo običajno manj moči in energije kakor mlajši. (Preg. 20:29) Zato je za starejše ljubeče in praktično, če pripravijo mlajše, da prevzamejo večje odgovornosti. (Beri Psalm 71:18.)

4. Zakaj je nekaterim težko zaupati odgovornosti drugim? (Glej okvir » Zakaj nekateri ne zaupajo odgovornosti drugim«.)

⁴ Tistim, ki so jim zaupane odgovornosti, morda ni enostavno predati svojih nalog mlajšim. Nekateri se bojijo, da ne bodo mogli več opravljati dela, ki jim je zelo pri srcu. Druge je strah, da bodo izgubili nadzor, in so prepričani, da mlajši ne bodo zmogli nalog opraviti tako dobro. Spet drugi morda menijo, da nimajo časa za to, da bi se komu posvetili in ga usposabljali. Po drugi strani pa bi morali mlajši paziti, da ne postanejo nepotrpežljivi, če jim še ni zaupano več nalog.

5. Kateri vprašanji bomo pregledali v tem članku?

⁵ Preglejmo sedaj vprašanji, ki sta povezani s tem, da se drugim zaupajo odgovornosti. Kot prvo, kako lahko starejši pomagajo mlajšim prevzeti večje odgovornosti in zakaj je to pomembno? (2. Tim. 2:2) Kot drugo, zakaj je za mlajše pomembno, da ohranijo pravilno stališče, medtem ko pomagajo izkušenejšim bratom in se učijo od njih? Za začetek si poglejmo, kako je kralj David pripravil svojega sina na zelo odgovorno nalogo.

6. Kaj je hotel storiti kralj David, toda kaj mu je rekel Jehova?

⁶ David je veliko let živel kot begunec, nato pa je postal kralj in se nastanil  v udobni hiši. Žalostilo ga je, da ni bilo »hiše« oziroma templja, ki bi bil posvečen Jehovu, zato ga je hotel zgraditi. Preroku Natanu je rekel: »Glej, jaz živim v cedrovi hiši, Skrinja Jehovove zaveze pa je pod šotorskim pregrinjalom.« Natan mu je odvrnil: »Stori vse, kar je v tvojem srcu, saj je pravi Bog s teboj.« Toda Jehovova volja je bila drugačna. Jehova je Natanu naročil, naj Davidu pove: »Ne boš mi ti zgradil hiše za prebivanje.« Jehova je Davidu sicer ljubeče zagotovil, da ga bo še naprej blagoslavljal, vseeno pa je odredil, da bo tempelj zgradil Davidov sin Salomon. Kako se je David na to odzval? (1. krn. 17:1–4, 8, 11, 12; 29:1)

7. Kako se je David odzval na Jehovova navodila?

⁷ David svojemu sinu ni odrekel pomoči, ker bi ga mučilo, da mu ne bodo pripisane zasluge za gradnjo templja. Zgradba je pravzaprav postala znana kot Salomonov tempelj, in ne Davidov. Morda je bil David razočaran, ker ni mogel uresničiti tega, kar si je srčno želel, toda vseeno je projekt povsem podprl. Zagnano je organiziral delovne skupine ter zbral železo, baker, srebro, zlato in cedrov les. Poleg tega je Salomona spodbudil: »Zdaj torej, moj sin, naj bo Jehova s teboj, da boš uspešen in boš zgradil hišo Jehovu, svojemu Bogu, kakor je govoril glede tebe.« (1. krn. 22:11, 14–16)

8. Zakaj bi lahko David sklepal, da Salomon ni usposobljen za delo, toda kaj je storil?

⁸ Beri 1. kroniška 22:5. David bi lahko sklepal, da Salomon ni usposobljen za to, da bi nadzoroval tako pomemben projekt. Navsezadnje je moral biti tempelj nadvse veličasten, Salomon pa je bil takrat še »mlad in neizkušen«. Toda David je vedel, da bo Jehova usposobil Salomona, da bo lahko opravil zaupano mu delo. Zato se je David osredinil na to, kako bi lahko pomagal, tako da je pripravil veliko reči.

9. Zakaj so lahko starejši veseli, če usposabljajo mlajše, da bodo lahko prevzeli odgovornosti? Ponazori.

⁹ Starejši bratje ne bi smeli biti potrti, ko vidijo, da bi bilo treba naloge predati mlajšim. Najpomembnejše je, da se delo opravi, zato je dobro, da mlajše usposabljajo za nove odgovornosti. Postavljeni bratje bi morali biti nadvse veseli, ko mlajše toliko usposobijo, da lahko prevzamejo delo. Naj to ponazorimo z očetom, čigar sin se uči voziti avtomobil. Ko je sin še majhen, očeta zgolj opazuje, ko pa je nekoliko starejši, mu oče razlaga, kaj dela. Ko je sin po zakonu dovolj star in začne voziti, mu oče še naprej svetuje. Včasih morda  vozita izmenjaje. Toda nazadnje ostarelega očeta največkrat, če ne že kar vedno, vozi sin. Moder oče je vesel, da sedaj vozi sin, in ne misli, da bi moral sam imeti vse pod nadzorom. Podobno so tudi starejši bratje ponosni, ko usposabljajo mlajše, da bodo lahko prevzeli teokratične odgovornosti.

10. Kako je Mojzes gledal na čast in oblast?

¹⁰ Starejši se morajo paziti ljubosumnosti. Poglejmo, kako se je odzval Mojzes, ko sta se dva moža v Izraelovem taboru začela vesti kakor preroka. (Beri 4. Mojzesova 11:24–29.) Mojzesov pomočnik Jozue jima je hotel to preprečiti. Očitno je menil, da Mojzesu zmanjšujeta ugled in oblast. Toda Mojzes mu je odvrnil: »Ali se bojiš [si ljubosumen, pdč. op.] zame? Ne boj se, želel bi, da bi bili vsi med Jehovovim ljudstvom preroki, saj bi tedaj Jehova dal nanje svojega duha!« Mojzes je pri vsem tem videl Jehovovo roko. Ni mu bilo do časti, temveč je izrazil željo, da bi vsi Jehovovi služabniki dobili tak duhovni dar. Ali nismo kakor Mojzes veseli, ko drugi dobijo prednosti, ki bi jih sicer morda mi?

11. Kaj je neki brat povedal glede tega, kako se počuti, ker je svojo nalogo zaupal drugemu?

¹¹ Danes imamo veliko bratov, ki so več desetletij marljivo opravljali naloge v Jehovovi službi in so nato usposobili druge, da so lahko prevzeli večje odgovornosti. Brat Peter je denimo v polnočasni službi preživel več kot 74 let, od tega 35 let v neki podružnici v Evropi. Še do nedavnega je bil nadzornik službenega oddelka. Za to nalogo sedaj skrbi mlajši Paul, ki je z njim sodeloval več let. Ko so Petra vprašali, kako se počuti zaradi te spremembe, je ta povedal: »Zelo sem vesel, da obstajajo bratje, ki so se usposobili za opravljanje večjih odgovornosti in so v tem tudi zelo uspešni.«

12. Kaj bi se morali naučiti iz biblijske pripovedi o Roboamu?

¹² Potem ko je Salomon umrl, je zakraljeval njegov sin Roboam. Ta je potreboval nasvet glede opravljanja svojih odgovornosti in najprej se je obrnil na starejše može. Toda njihov nasvet je zavrgel! Raje je poslušal mladeniče, s katerimi je odraščal in so mu služili. Posledice so bile katastrofalne. (2. krn. 10:6–11, 19) Kaj se naučimo iz tega? To, da je modro, da se po nasvet obrnemo na starejše in izkušenejše posameznike ter skrbno razmislimo o njihovih besedah. Mlajši bratje se ne bi smeli čutiti pod pritiskom, da morajo naloge opravljati točno tako, kot so se opravljale do zdaj, hkrati pa naj bi pazili, da ne bi prehitro zavrnili nasveta starejših.

13. Kako naj bi mlajši sodelovali s starejšimi?

¹³ V nekaterih primerih mlajši bratje koordinirajo dejavnosti, pri katerih sodelujejo tudi starejši bratje. Čeprav sta s tem vlogi mlajših in starejših zamenjani, je dobro, da se mlajši pred sprejemanjem odločitev obrnejo na starejše, ki so modri in imajo veliko izkušenj. Prej omenjeni Paul, ki je kot nadzornik betelskega oddelka nadomestil Petra, je rekel: »Vzel sem si čas, da sem Petra prosil za nasvet, pa tudi druge v oddelku sem spodbujal, naj storijo enako.«

14. Kaj se naučimo iz sodelovanja med Timotejem in apostolom Pavlom?

¹⁴ Mladi Timotej je veliko let delal skupaj z apostolom Pavlom. (Beri Filipljanom 2:20–22.) Pavel je Korinčanom  pisal: »Pošiljam [vam] Timoteja, ki je moj ljubljeni in zvesti otrok v Gospodu. On vas bo spominjal na moj način dela v Kristusu Jezusu, kakor tudi sam učim vsepovsod v vsaki občini.« (1. Kor. 4:17) Ta kratka izjava kaže na tesno sodelovanje med Pavlom in Timotejem. Pavel si je vzel čas, da je Timoteja učil svojega »načina dela v Kristusu«. Timotej je bil priden učenec in si je pridobil Pavlovo naklonjenost. Pavel je bil prepričan, da Timotej lahko poskrbi za duhovne potrebe kristjanov v Korintu. Zares je priskrbel dober zgled starešinam, ki se danes trudijo usposabljati brate, da bodo lahko prevzeli odgovornosti v občini.

15. Kako bi nam moral pomagati Pavlov nasvet kristjanom v Rimu, če nas doletijo spremembe?

¹⁵ Živimo v vznemirljivih časih. Zemeljski del Jehovove organizacije napreduje v različnih pogledih, z napredkom pa prihaja tudi do sprememb. Če se spremembe dotaknejo nas osebno, ostanimo ponižni in osredinjeni na delo v prid Kraljestva, ne pa na osebne želje. S tem prispevamo k enotnosti. Pavel je kristjanom v Rimu pisal: »Vsakemu od vas [govorim], naj o sebi ne misli več, kot je treba misliti, temveč naj o sebi misli razumno, vsak pač po veri, ki mu jo je oddelil Bog. Kakor je namreč eno telo sestavljeno iz mnogo delov, pa nimajo vsi iste funkcije, tako smo tudi mi, čeprav nas je mnogo, eno telo v zedinjenosti s Kristusom.« (Rim. 12:3–5)

16. Kako lahko tako starejši kot mlajši bratje pa tudi njihove žene pomagajo ohranjati mir in enotnost v Jehovovi organizaciji?

¹⁶ Kakršne koli okoliščine že imamo, skupaj delajmo v prid Jehovovega veličastnega kraljestva. Starejši, usposobite mlajše, da bodo lahko opravljali to, kar opravljate vi. Mlajši bratje, sprejmite odgovornosti, kažite skromnost in bodite še naprej spoštljivi do starejših. In ve, žene, posnemajte Priskilo, Akvilovo ženo, ki je zvesto spremljala in podpirala svojega moža, ko so se jima spremenile okoliščine. (Apd. 18:2)

17. Glede česa je Jezus zaupal svojim učencem in za kaj jih je usposobil?

¹⁷ Najboljši zgled v usposabljanju drugih, da bodo lahko prevzeli večje odgovornosti, nam je dal Jezus. Vedel je, da se bo njegovo služenje na zemlji končalo in da bodo drugi nadaljevali njegovo delo. Zaupal je svojim učencem, čeprav so bili nepopolni, in rekel jim je, da bodo opravljali še večja dela od teh, ki jih je sam opravljal. (Jan. 14:12) Temeljito jih je usposobil, tako da so dobro novico razširili po vsem tedaj znanem svetu. (Kol. 1:23)

18. Kaj se nam obeta v prihodnosti in kaj lahko delamo danes?

¹⁸ Jehova je Jezusa, potem ko je ta umrl žrtvene smrti, obudil v nebesa ter mu zaupal še več dela in mu podelil oblast »visoko nad vsako vladavino, oblastjo, močjo, gospostvom«. (Efež. 1:19–21) Če umremo zvesti pred harmagedonom, bomo obujeni v pravični novi svet, kjer bomo imeli obilo zadovoljujočega dela. Danes pa poteka zelo pomembno delo, v katerem lahko vsi sodelujemo, in sicer oznanjevanje dobre novice in pridobivanje učencev. Zato ostanimo še naprej, tako mlajši kot starejši, »zelo zaposleni v Gospodovem delu«. (1. Kor. 15:58)