Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali veš?

Ali veš?

Zakaj so v vojski kralja Davida služili tudi tujci?

V VOJSKI kralja Davida so poleg Izraelcev služili nekateri tujci. Sveto pismo na primer omenja Amonca Zeleka, Hetejca Urija in Moabca Jitmaja. a (1. krn. 11:39, 41, 46) Poleg tega so v Davidovi vojski služili »Keretéjci in Péletovci ter Gáčani«. (2. Sam. 15:18) Videti je, da so bili Keretejci in Peletovci bližnji sorodniki Filistejcev. (Ezek. 25:16) Gačani pa so bili dejansko Filistejci iz mesta Gat. (Joz. 13:2, 3; 1. Sam. 6:17, 18)

Zakaj je David v svojo vojsko sprejel tujce? Prepričan je bil, da so mu zvesti, in kar je še pomembnejše, da so zvesti Jehovu. Slovar The New Interpreter’s Dictionary of the Bible glede Keretejcev in Peletovcev pravi: »Davidu so ostali zvesti tudi v najtežjih trenutkih njegovega kraljevanja.« Na primer, ko so »vsi Izraelci zapustili Davida« in šli za Šebom, »ki je povzročal težave«, so Keretejci in Peletovci ostali ob Davidu in pomagali zatreti Šebov upor. (2. Sam. 20:1, 2, 7) Ko se je kasneje Davidov sin Adonija skušal povzpeti na prestol, so Keretejci in Peletovci zvesto podprli Davida in pomagali, da je zakraljeval Salomon. S tem so pokazali zvestobo tudi Jehovu, saj je on določil Salomona za naslednjega kralja. (1. kra. 1:24–27, 38, 39)

Davida je z vsem srcem podpiral tudi Gačan Itaj. Ko je Davidov sin Absalom zanetil upor in na svojo stran pritegnil Izraelce, je moral David zbežati. Itaj in njegovih 600 mož so šli z njim. David mu je rekel, da od njega ne pričakuje takšne podpore, ker je tujec. Ampak Itaj mu je rekel: »Pri Jehovu, živem Bogu, in pri tebi, moj gospod kralj, prisegam: kjer boš ti, moj gospod kralj, tam bom tudi jaz. S teboj sem pripravljen celo umreti!« (2. Sam. 15:6, 18–21)

Itaj je zvesto podpiral Davida kot Jehovovega maziljenca.

Čeprav so bili Keretejci, Peletovci in Gačani tujci, so globoko spoštovali Jehova in podpirali Davida kot Jehovovega maziljenca. David je nedvomno bil zelo hvaležen, da je imel ob sebi takšne zveste moške.

a Glede na Božji zakon, zapisan v 5. Mojzesovi 23:3–6, Amonci in Moabci niso smeli biti del izraelske občine. To je po vsej verjetnosti pomenilo, da niso mogli biti polnopravni pripadniki izraelskega naroda, lahko pa so se družili z Izraelci ali živeli med njimi, če so častili Jehova. Glej Insight on the Scriptures, 1. knjiga, str. 95.