»Stal sem v predoru, skozi katerega je tik ob meni drvel hitri vlak. Zaradi navala adrenalina se mi je zdelo, kot da so moji problemi zbledeli.« (Leon *)

»Vsakič ko sem skočila v vodo z nevarno visoke pečine, sem se za nekaj sekund počutila povsem svobodno. Običajno mi je bilo to všeč, včasih pa sem bila prestrašena.« (Larissa)

Tako kot Leon in Larissa tudi mnogi drugi mladi občutijo vznemirjenje, ko preizkušajo, koliko zmorejo – včasih na zelo tvegane načine. Ali tudi tebe mika, da bi se jim pridružil? Če te mika, ti ta članek lahko pomaga.

Želja po vznemirjenju lahko človeka zasvoji. Čeprav ti lahko vznemirjenje za kratek čas da občutek velikega zadovoljstva, kmalu čutiš potrebo po še večjem vznemirjenju. Marco, ki je tako kot Leon hodil v železniške predore, pove: »To je bil začaran krog. Za trenutek sem bil srečen, nato pa sem spet čutil potrebo po vznemirjenju.«

Justin, ki je užival v hitrem rolanju, tako da se je pri tem držal vozečih avtomobilov, pove: »Zaradi vznemirjenja, ki sem ga občutil, sem to počel vedno znova. Želel sem, da bi me ljudje občudovali, toda na koncu sem pristal v bolnišnici.«

Pritisk vrstnikov ti lahko zamegli zdravo pamet. Mladenič Marvin je povedal: »Prijatelji so name pritiskali, naj prosto preplezam visoko zgradbo. Govorili so mi ‚Daj no, saj zmoreš‘. Počutil sem se zelo negotovo. Ko sem se začel vzpenjati po zidu, sem drhtel.« Larissa, ki smo jo že omenili, pravi: »Počela sem to, kar so počeli vsi drugi. Enostavno sem se jim prepustila.«

Nekateri po internetu povzdigujejo tiste, ki iščejo vznemirjenje, in prikrivajo nevarnosti takšnega početja ter tako ustvarjajo obliko pritiska vrstnikov. Pravzaprav se po socialnih medijih drzna dejanja tistih, ki iščejo vznemirjenje, razširijo hitro kot virus, sami pa s tem dobijo priznanje in pozornost.

Na primer: nekateri popularni videoposnetki prikazujejo parkour – športno aktivnost, ki zajema premagovanje ovir (kot so zidovi, hiše in stopnice) s tekom, plezanjem in skakanjem, kar posamezniki počnejo hitro in učinkovito, brez kakršne koli  zaščite. Zaradi tega lahko prideš do dveh napačnih sklepov: 1. Tveganje je minimalno. 2. Vsi to počnejo. Rezultat: Lahko te zamika, da poskusiš aktivnosti, s katerimi bi tvegal življenje.

To, koliko zmoreš, lahko preizkusiš na boljše in varnejše načine. V Svetem pismu piše: »Telesna vaja le malo koristi.« (1. Timoteju 4:8) Prigovarja pa nam tudi, »naj bomo razumni«. (Titu 2:12) Kako si lahko razumen?

Pretehtaj tveganja. Sveto pismo pravi: »Ostroumen človek ravna po spoznanju, kdor je nespameten, pa razglaša neumnost.« (Pregovori 13:16) Preden se odločiš za kakšno aktivnost, ugotovi, kakšna so tveganja. Vprašaj se: Ali bi s to aktivnostjo pravzaprav tvegal svoje življenje oziroma bi se lahko hudo poškodoval? (Svetopisemsko načelo: Pregovori 14:15)

Izberi si prijatelje, ki kažejo spoštovanje do življenja. Pravi prijatelji te ne bodo spodbujali k temu, da bi se izpostavljal nevarnosti, ali pa te skušali prepričati, da bi počel kaj, ob čemer bi ti bilo neprijetno. Larissa pove: »Dobri in trdni prijatelji so mi pomagali, da sem se bolje odločala glede tega, v katerih aktivnostih želim sodelovati. To, da sem zamenjala prijatelje, mi je spremenilo življenje.« (Svetopisemsko načelo: Pregovori 13:20)

Uživaj v svojih spretnostih, ne da bi pri tem tvegal svoje življenje. K odraščanju spada tudi to, da se mladostnik »nauči, kako si postavljati lastna načela in meje,« piše v knjigi Adolescent Risk Behaviors. Svoje meje lahko preizkusiš v varnem okolju, s primerno zaščito in s previdnostnimi ukrepi.

Pridobi si pravo samospoštovanje. Ljudje te bodo spoštovali zaradi tega, kako spretno obvladuješ življenjske izzive, ne pa zaradi tega, kaj si upaš storiti za vznemirjenje. Larissa pravi: »Skakanje s pečin je bilo le začetek mojega življenjskega obdobja, ki je bilo polno samouničevalnega vedenja. Bolje bi bilo, da bi se naučila reči ne.«

Sklep: Ne dovoli, da bi zaradi želje po vznemirjenju tvegal po nepotrebnem. Ko se odločaš za vrsto rekreacije, raje dobro presodi. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 15:24)