Ocenili so, da pod dnom oceanov leži kar 500.000 kubičnih kilometrov vode z nizko slanostjo. Vincent Post s Flindersove univerze v Adelajdi pravi, da je bila »morska gladina [nekoč] precej nižja od današnje«, tako da je obala segala dlje proti odprtemu morju. Takrat je dež »s podtalnico napolnil področja, ki danes ležijo pod morskim dnom«. Znanstveniki upajo, da bodo te podmorske rezerve morda sčasoma pomagale več kot 700 milijonom ljudem, ki težko pridejo do čiste vode.

Polovica večjih živalskih vrst, ki so jih nekoč opazili v Sahari, je izginila ali pa je primorana živeti le na enem odstotku ali manj svojega prvotnega področja. Nestabilne razmere v pokrajini in močno razširjen lov sta le delna krivca za to. Čeprav se lahko biotska raznovrstnost puščave kosa z biotsko raznovrstnostjo gozdov, pa znanstveniki ne posvečajo toliko pozornosti puščavi zaradi pomanjkanja finančne podpore. Zato je naravovarstvenikom težko nadzorovati ogrožene puščavske ekosisteme.

Ocenili so, da je bila onesnaženost zraka kriva za vsako osmo smrtno žrtev v letu 2012. Glede na Svetovno zdravstveno organizacijo »je onesnaženost zraka ena izmed največjih zdravstvenih nevarnosti, ki so povezane z okoljem«.