MEDONOSNE čebele (Apis mellifera) gradijo satovje z voskom, ki ga izločajo iz žlez na spodnjem delu zadka. Satovje velja za čudo inženirstva. Zakaj?

Razmislite: Matematiki so stoletja domnevali, da so razdelki v obliki šesterokotnika boljši od razdelkov v obliki enakostraničnega trikotnika ali kvadrata oziroma katere koli druge oblike. Z razdelki šesterokotne oblike je prostor najbolje izkoriščen, in to s kar najmanj gradbenega materiala. Niso pa znali povsem razložiti, zakaj. Leta 1999 je profesor Thomas C. Hales priskrbel matematičen dokaz, s katerim je predstavil prednost tega, kar je poimenoval »domneva sataste strukture«. Dokazal je, da se s pravilnimi šesterokotniki najbolje razdeli prostor na enake dele, pri čemer se za trdno strukturo uporabi najmanj gradbenega materiala.

Čebele lahko s celicami šesterokotne oblike kar najbolje izkoristijo razpoložljiv prostor. Z minimalno količino voska naredijo láhko, vendar čvrsto satovje in v dani prostor uskladiščijo kar največjo možno količino medu. Nič čudnega torej ni, da je satovje opisano kot »arhitekturna mojstrovina«.

Danes znanstveniki posnemajo obliko satovja čebel in izdelujejo strukture, ki so trdne in prostorsko učinkovite. Letalski inženirji na primer pri izdelovanju letal uporabljajo plošče, ki so narejene tako, da imajo satasto strukturo. Takšna letala so trdna in lahka, zato porabijo manj goriva.

Kaj menite? Ali je izjemna struktura satovja plod evolucije ali ustvaritve?