Povejte nam kaj o svojem otroštvu.

Ko sem bila stara devet let, smo se kot družina iz Španije preselili v Francijo. Starša sta pripadala katoliški veri, vendar sem jaz pri 16 letih prenehala verjeti v Boga. Zame religija ni imela nič skupnega z realnostjo. Kadar me je kdo vprašal, kako je nastalo življenje, če Bog ne obstaja, sem odvrnila: »Tega znanstveniki trenutno ne znajo pojasniti, ampak prišel bo dan, ko bodo znali.«

Zakaj ste se odločili za študij nefrologije?

V francoskem mestu Montpellier sem študirala medicino. Neki tamkajšnji profesor mi je govoril o delu na področju nefrologije, zdravstvene vede, ki zajema proučevanje ledvic. K temu delu je spadalo raziskovanje in skrb za paciente. Točno to sem si želela. Leta 1990 sem pričela sodelovati pri raziskavi glede klinične uporabe rekombinantnega eritropoetina (EPO), s katerim se pospeši nastajanje rdečih krvničk v kosteh. Takrat je bilo to sorazmerno novo področje raziskovanja.

Zakaj ste pričeli razmišljati o Bogu?

Moj mož Floréal je leta 1979 začel preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami, toda mene to ni zanimalo. Religije sem bila sita že v otroštvu. Vseeno so moj  mož in otroci postali Priče, kmalu pa so to bili tudi skoraj vsi naši prijatelji. Ena od njih, Patricia, mi je predlagala, naj poskusim moliti. »Če ni nikogar v nebesih, nimaš kaj izgubiti,« je rekla. »Če pa je, potem boš videla, kaj se bo zgodilo.« Leta kasneje sem se začela spraševati o smislu življenja in takrat sem se spomnila njenih besed. Pričela sem moliti za odgovore.

Zakaj ste se pričeli spraševati o smislu življenja?

Teroristični napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku me je navedel, da sem se začela spraševati, zakaj je med ljudmi toliko hudobije. Razmišljala sem: »Verski ekstremizem ogroža našo prihodnost. Toda Jehovove priče, s katerimi sem obkrožena, so miroljubni. Niso ekstremisti. Živijo po Svetem pismu. Morda bi bilo dobro, da pogledam, kaj pravi ta knjiga.« Tako sem pričela brati Sveto pismo.

Ali vam je bilo kot zdravnici težko sprejeti zamisel o obstoju Stvarnika?

Ne. To, kako dovršeno je oblikovano naše telo, me je navdajalo z izjemnim spoštovanjem. Delovanje ledvic, denimo, ki med drugim nadzorujejo količino rdečih krvničk v krvi, je prav občudovanja vredno.

Zakaj to pravite?

Kot vam je morda znano, rdeče krvničke prenašajo kisik. Če izgubite veliko krvi oziroma če ste na visoki nadmorski višini, telesu primanjkuje kisika. Naše ledvice imajo senzorje za kisik. Ko zaznajo, da je v krvi premalo kisika, sprožijo nastajanje EPO in nivo tega hormona se lahko v krvi zviša kar za tisočkrat. Nato EPO spodbudi kostni mozeg, da začne proizvajati več rdečih krvničk, zaradi česar telo dobi več kisika. To je fascinantno! Ne morem verjeti, da sem ta postopek proučevala celih deset let, preden sem dojela, da lahko samo Bog ustvari tako imeniten sistem.

Kakšen vtis je na vas naredilo Sveto pismo?

Prebrala sem veliko zgodovinskih knjig in znanih romanov, toda pri priči mi je bilo jasno, da je Sveto pismo drugačno. Njegovi nasveti so tako praktični, da zagotovo prihajajo od nekoga, ki je višji od človeka. Poleg tega me je prevzela Jezusova osebnost. Doumela sem, da je bil Jezus resnična oseba s čustvi. Imel je tudi prijatelje. Ker si nisem hotela pomagati s publikacijami Jehovovih prič, sem takrat, ko se mi je porodilo kakšno vprašanje, pobrskala po enciklopedijah in drugih knjigah.

Kaj vas je še posebej zanimalo?

Med drugim me je pritegnilo to, kako je Sveto pismo napovedalo leto Jezusovega krsta. Iz njega se da natančno razbrati, koliko časa naj bi minilo od 20. leta vladanja perzijskega vladarja Artakserksa do leta, ko naj bi Jezus postal Mesija. * Raziskovanja sem vajena – to je del moje službe. Zato sem v zgodovinskih knjigah preverila, kdaj je vladal Artakserks in kdaj je Jezus pričel oznanjevati. Nazadnje sem spoznala, da se je ta svetopisemska prerokba uresničila točno ob napovedanem času in da je zagotovo navdihnjena od Boga.