Kaj bi se moralo spremeniti?

»Država ni rešitev za naše probleme; država je problem.« (Ronald W. Reagan v svojem nagovoru, ko je zaprisegel kot 40. predsednik Združenih držav Amerike.)

OD TAKRAT, ko je Ronald Reagan izrekel te besede, so minila že več kot tri desetletja. V tistem času so se Združene države Amerike spopadale z velikanskim izzivom, ki ga je Reagan označil za »ekonomsko krizo velikih razsežnosti«. Pojasnil je: »Smo sredi najdaljše in najhujše inflacije v zgodovini našega naroda. [. . .] Več desetletij smo nalagali primanjkljaj na primanjkljaj, s čimer smo zastavili svojo prihodnost in prihodnost svojih otrok za začasno udobje v sedanjosti. Če se bo ta dolgotrajna težnja nadaljevala, bomo brez dvoma doživeli strahovite družbene, kulturne, politične in gospodarske pretrese.«

Vendar Reagan ni bil povsem pesimističen, čeprav je bila njegova napoved morda videti mračna. Dejal je: »Gospodarski problemi, ki jih danes doživljamo, so se kopičili več desetletij. Zato ne bodo izginili v nekaj dneh, tednih ali mesecih, vendar bodo izginili.« (Poudarili mi.)

Kakšne so razmere videti danes? V poročilu ameriškega ministrstva za stanovanjsko politiko in urbanistični razvoj za leto 2009 je pisalo: »Vedno več ljudi [. . .] ima težave zaradi preobremenjene infrastrukture, neustreznih stanovanj in zastarelih zdravstvenih sistemov. Pravzaprav UN-HABITAT [agencija Združenih narodov za naselja] pričakuje, da bo čez trideset let vsak tretji človek imel skoraj popolnoma brezupne pogoje za življenje; živel bo v slabih sanitarnih razmerah, ne bo imel čiste vode in bo izpostavljen neizbežnim posledicam klimatskih sprememb, ki bodo pripomogle k širitvi bolezni in morebitnim pandemijam.«

Problemi, ki skrbijo ljudi po svetu

Ne glede na to, kje živite, razmislite o naslednjih vprašanjih:

● Ali se počutite finančno varnejše, kakor ste se pred desetletjem?

 ● Ali menite, da je vam in vaši družini na voljo ustrezna zdravstvena oskrba?

● Ali se vam zdi, da je okolje, v katerem živite, čistejše in varnejše?

● Kaj menite, ali se bodo razmere v svetu v naslednjih desetih, dvajsetih ali tridesetih letih izboljšale?

Družbena pogodba

V mnogih državah obstaja med vlado in državljani tako imenovana družbena pogodba – napisan ali nenapisan dogovor o pravicah in dolžnostih obeh strani. Od državljanov se na splošno pričakuje, da bodo upoštevali državne zakone, plačevali davke in poskrbeli za javno varnost. Vlada pa v zameno običajno obljubi zadostno zdravstveno oskrbo, enakopravnost, ekonomsko varnost in podobno.

Kako so se vlade odrezale na teh področjih? Odgovor bomo dobili na naslednjih treh straneh.

 Ustrezna zdravstvena oskrba

Kaj si ljudje želijo: Dostopno zdravljenje in učinkovita zdravila.

Kako je v resnici:

● V poročilu o sanitarnih in higienskih razmerah, ki ga je izdala Svetovna banka, piše, da »zaradi bolezni, povezanih z neustreznimi sanitarnimi in higienskimi razmerami ter oporečno vodo, vsak dan umre 6000 otrok. Samo zaradi diareje vsakih 20 sekund umre en otrok.«

● Ena od večjih raziskav, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opravila leta 2008 glede zdravstvene oskrbe v »bogatih oziroma revnih deželah«, je pokazala, da je zdravstvena oskrba »skrajno neuravnotežena« in da »ne izpolnjuje vse večjih pričakovanj družbe, ki je prepričana, da bi ta morala biti pisana na kožo ljudem, poštena, dostopna in učinkovita«.

Dve leti kasneje je SZO ugotovila, da »vlade po svetu le s težavo pokrivajo stroške zdravstvene oskrbe. Ker se prebivalstvo stara, ker ima vse več ljudi kronične bolezni in ker se pojavljajo nove in dražje vrste zdravljenja, so izdatki za zdravstvo vse večji.«

● Pri zdravstveni oskrbi je prišlo do usodnega preobrata: Nekatera tako imenovana čudežna zdravila ne delujejo več. Nalezljive bolezni, zaradi katerih je včasih umiralo na milijone ljudi (denimo gobavost in tuberkuloza), so ukrotili z antibiotiki, ki so jih začeli uporabljati v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Sedaj pa se, kot piše v poročilu SZO World Health Day 2011, »pospešeno pojavljajo in širijo patogeni mikroorganizmi, ki so odporni na zdravila. Vedno več najpogosteje uporabljenih zdravil postaja neučinkovitih. Izbor zdravil, ki delujejo, je vse manjši.«

Kaj bi se moralo spremeniti: Izpolniti se mora svetopisemska obljuba, ki pravi, da bo prišel čas, ko »noben prebivalec ne bo rekel: ‚Bolan sem.‘« (Izaija 33:24)

 Pravica in enakopravnost

Kaj si ljudje želijo: Konec predsodkov do manjšin in konec grdega ravnanja z ženskami ter ravnovesje med dvema skrajnostima – bogastvom in revščino.

Kako je v resnici:

● V poročilu ene od vodilnih ameriških organizacij za državljanske pravice je pisalo: »V Ameriki je nasilje, usmerjeno proti posameznikom, prostorom za čaščenje in ustanovam skupnosti, ki ga netijo predsodki do rase, religije, spolne usmerjenosti ali narodnosti, še vedno nesprejemljivo pogosto in je še naprej resen problem.«

● »Na milijone žensk po svetu še naprej doživlja krivico, nasilje in neenakopravnost v svojem domu, na delovnem mestu in v javnosti,« so pri Združenih narodih povedali v izjavi za tisk, ki je temeljila na poročilu Progress of the World’s Women: In Pursuit of Justice. V Afganistanu na primer kakih 85 odstotkov žensk pri porodu ni deležnih zdravstvene oskrbe. V Jemnu nimajo zakona, ki bi prepovedoval nasilje za domačimi vrati. V Demokratični republiki Kongo je vsak dan posiljenih v povprečju več kot tisoč žensk.

● Oktobra 2011 je Ban Ki Mun, generalni sekretar OZN, izjavil: »Naš svet je poln grozljivih nasprotij. Na voljo je obilica hrane, a je ena milijarda ljudi lačnih. Peščica ima potraten življenjski slog, medtem ko premnoge pesti revščina. Na eni strani opazimo velikanski napredek v medicini, na drugi pa matere vsak dan umirajo pri porodu [. . .]. Na milijarde denarja porabijo za orožje, s katerim pobijajo ljudi, namesto da bi jih z njim zaščitili.«

Kaj bi se moralo spremeniti: Z manjšinami in ženskami bi bilo treba ravnati pravično in odstraniti tiste, ki kratijo pravico stiskanim. (Izaija 10:1, 2)

 Ekonomska varnost

Kaj si ljudje želijo: Zaposlitev za vse in finančno varnost.

Kako je v resnici:

● Z Inštituta Worldwatch poročajo, da »je na razpolago več potencialnih delavcev, ki bi lahko pospešili razcvet gospodarstva, kot pa je na voljo delovnih mest. Po ocenah Mednarodne organizacije dela (ILO) je bilo leta 2010 zaradi gospodarske recesije 205 milijonov ljudi brezposelnih.«

● »Mednarodna organizacija dela (ILO) je posvarila, da je svetovno gospodarstvo na pragu novega in večjega zmanjševanja števila delovnih mest, ki utegne voditi v družbene nemire,« so poročali pri BBC. »Nedavna upočasnitev rasti [gospodarstva] kaže na to, da bodo ustvarili le polovico potrebnih delovnih mest. [. . .] Pri organizaciji [ILO] so tudi ocenili stopnjo nezadovoljstva zaradi pomanjkanja služb in jeze nad tem, da breme krize po vsem videzu sodeč ni pošteno porazdeljeno. Izjavili so, da mnogim državam pretijo družbeni nemiri, še posebej članicam EU in arabskim deželam.«

● V knjigi The Narcissism Epidemic, ki je izšla leta 2009, piše, da ima v Združenih državah Amerike »povprečni državljan na svoji kreditni kartici več kot 11.000 dolarjev [8500 evrov] dolga, kar je trikrat več kot leta 1990«. Po trditvah avtorjev se mnogi zadolžijo preprosto zato, da bi bili videti bogati. »Ko Američani vidijo ljudi z dragimi avtomobili in oblačili, sklepajo, da so bogati,« še piše v tej knjigi. »Dejansko pa bi bilo boljše, če bi sklenili, da so v dolgovih.«

Kaj bi se moralo spremeniti: Zaposlitev bi morala biti na voljo vsakomur in vsi bi morali imeti uravnovešen pogled na trošenje denarja. Sveto pismo priznava, da je »denar [. . .] v zaščito«, vendar tudi svari, da je »ljubezen do denarja [. . .] korenina najrazličnejših škodljivih reči«. (Pridigar 7:12; 1. Timoteju 6:10)

Na podlagi informacij, predstavljenih na straneh od 4 do 8, bi morda lahko sklenili, da nimamo kaj dosti upanja na boljšo prihodnost. Vendar razmere niso brezupne. Naš svet se bo spremenil na bolje, a ne po zaslugi človeških vlad.

[Okvir/shema na strani 5]

Kaj bi mladi spremenili na našem planetu? Glede na spletno stran 4children.org je raziskava, opravljena med kakimi 2000 britanskimi otroki, starimi od 4 do 14 let, odkrila, da bi radi storili naslednje:

[Shema]

(Lega besedila – glej publikacijo)

100 %

ODPRAVILI LAKOTO

KONČALI VOJNE

IZKORENINILI REVŠČINO

75 %

ZAGOTOVILI VSEM ENAKOPRAVNOST

ODPRAVILI GLOBALNO SEGREVANJE

50 %

25 %

0 %

[Okvir/shema na strani 5]

Bertelsmannova fundacija je leta 2009 v Nemčiji opravila raziskavo, ki je odkrila, kaj najbolj skrbi kakih 500 mladih v starosti od 14 do 18 let.

Med stvarmi, nad katerimi mladi niso tako zelo zaskrbljeni, sta terorizem in naraščanje prebivalstva. Celo finančna kriza se je znašla na dnu seznama. Pri Bertelsmannovi fundaciji pojasnjujejo, da je tako morda zato, ker se mladim, ki so sodelovali v anketi, s temi problemi v življenju še ni treba ukvarjati.

[shema]

(Lega besedila – glej publikacijo)

100 %

75 %

REVŠČINA

KLIMATSKE SPREMEMBE IN UNIČEVANJE OKOLJA

POMANJKANJE HRANE IN PITNE VODE

SVETOVNE EPIDEMIJE IN BOLEZNI

50 %

25 %

0 %