Biblijsko gledišče

Zakaj skrbeti za okolje?

DANES lahko človek s svojimi dejavnostmi škoduje zdravju našega planeta veliko bolj kot v preteklosti. Ker problemi, kot je globalno segrevanje, postajajo vse bolj skrb zbujajoči, si znanstveniki, vlade in industrialci še bolj prizadevajo za rešitev.

Ali smo pri skrbi za okolje mi kot posamezniki dolžni prispevati svoj delež? Če da, kolikšen je ta naš delež? Biblija nam postreže z dobrimi razlogi, zakaj naj bi ravnali tako, da je dobro za zemljo. Prav tako pa nam pomaga, da smo pri skrbi za okolje uravnovešeni.

Podpiranje Stvarnikovega namena

Bog Jehova je zemljo ustvaril, da bi bila vrtu podoben dom za človeško družino. Vse, kar je ustvaril, je bilo, kot je sam rekel, »zelo dobro«, človeku pa je dal nalogo, da zemljo ‚obdeluje in varuje‘. (1. Mojzesova 1:28, 31, SSP; 2:15) Kako gleda Bog na trenutno stanje zemlje? Glede na to, da je v Razodetju 11:18 napovedano, da bo ‚pokončal tiste, ki pokončujejo zemljo,‘ je jasno, da ga človekovo slabo upravljanje zelo žalosti. Zato nam ne bi smelo biti vseeno, v kakšnem stanju je zemlja.

Biblija nam zagotavlja, da bodo takrat, ko bo Bog ‚vse delal novo‘, zbrisane vse sledi škode, ki jo je povzročil človek. (Razodetje 21:5) Kljub temu ne bi smeli skleniti, da glede na to, da bo Bog zemljo čez čas obnovil, ni pomembno, kaj zdaj počnemo. Še kako je pomembno! Kako lahko pokažemo, da na naš planet gledamo enako kakor Bog in da podpiramo njegov namen, da bo zemlja raj?

Naš delež pri skrbi za čisto zemljo

Človek s svojimi običajnimi dejavnostmi ustvarja določeno količino odpadkov. Jehova je na zemlji modro oblikoval  naravna kroženja, zato da se takšni odpadki predelajo in da se zrak, voda in prst očistijo. (Pregovori 3:19) Naša dejanja bi morala biti v skladu s temi procesi. Zato moramo paziti, da po nepotrebnem ne prispevamo k okoljskim težavam. S takšnim skrbnim ravnanjem pokažemo, da ljubimo svojega bližnjega kakor sebe. (Marko 12:31) Poglejmo si zanimiv zgled iz biblijskih časov.

Bog je izraelskemu narodu naročil, naj človeške iztrebke zakopavajo »zunaj taborišča«. (5. Mojzesova 23:12, 13) S tem so ohranili tabor zdravstveno neoporečen in pospešili proces razpadanja. Podobno si danes pravi kristjani prizadevajo hitro in pravilno odstranjevati odpadke. Posebno pozornost je treba nameniti odstranjevanju strupenih snovi.

Številne odpadne produkte je mogoče znova uporabiti oziroma reciklirati. Če krajevni predpisi zahtevajo recikliranje, potem je upoštevanje teh zakonov del tega, da dajemo »cesarju, kar je cesarjevega«. (Matej 22:21) Za recikliranje je morda potreben dodaten trud, toda s tem kažemo, da si želimo čisto zemljo.

Varčevanje z naravnimi viri

Da bi zadovoljili svoje potrebe po hrani, zavetju in gorivu ter se tako ohranili pri življenju, moramo porabljati naravne vire. Iz našega ravnanja s temi viri se vidi, ali se zavedamo, da so darilo od Boga. Ko so si Izraelci v pustinji zaželeli meso, jim je Jehova priskrbel obilo prepelic. Iz lakomnosti so to darilo sebično zlorabili, kar je Boga Jehova nadvse razjezilo. (4. Mojzesova 11:31–33) Bog se od takrat ni spremenil. Zaradi tega se skrbni kristjani pazijo, da ne bi po nepotrebnem tratili virov, kar bi se lahko štelo za znak lakomnosti.

Nekateri morda menijo, da imajo pravico neomejeno porabljati energijo in druge vire. Toda naravnih virov ne bi smeli tratiti zgolj zato, ker si jih lahko privoščimo ali ker jih je v obilju. Ko je Jezus s čudežem nahranil veliko množico ljudi, je učencem naročil, naj ostanke rib in kruha poberejo. (Janez 6:12) Pazil je, da ni tratil tega, kar je njegov Oče priskrbel.

Uravnovešenost pri skrbi za okolje

Vsak dan sprejemamo odločitve, ki vplivajo na okolje. Ali se moramo odločiti za skrajnostni ukrep in se umakniti iz človeške družbe, zato da ne bi kakor koli škodovali zemlji? Biblija tega nikjer ne priporoča. Vzemimo kot zgled Jezusa. Ko je bil na zemlji, je živel normalno življenje, tako da je lahko opravil delo oznanjevanja, ki mu ga je zaupal Bog. (Luka 4:43) Nadalje se Jezus ni hotel vpletati v politiko, da bi z njeno pomočjo rešil socialne probleme takratnega časa. Jasno je rekel: »Moje kraljestvo ni del tega sveta.« (Janez 18:36)

Toda prav je, da razmišljamo, kako naše odločitve na področjih, kot so gospodinjstvo, prevoz in rekreacija, vplivajo na okolje. Nekateri na primer raje kupujejo izdelke, ki so bodisi izdelani tako, da povzročijo čim manj škode za okolje, bodisi tako delujejo. Drugi skušajo manj uporabljati tiste reči, ki povzročajo onesnaženje ali pretirano trošijo naravne vire.

Ni potrebno, da posameznik sili druge, naj se glede varovanja okolja odločajo podobno kot on. Osebne in krajevne okoliščine se razlikujejo. Kljub temu smo kot posamezniki odgovorni za svoje odločitve. »Vsak bo,« kot piše v Bibliji, »nosil svoje breme.« (Galačanom 6:5)

Stvarnik je ljudem zaupal nalogo, da skrbijo za zemljo. Cenjenje te naloge ter ponižno spoštovanje do Boga in njegovega stvarstva bi nas morali spodbujati, da se premišljeno in zelo skrbno odločamo o tem, kako ravnati z zemljo.

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Ali bo Bog ukrepal in rešil okoljske težave? (Razodetje 11:18)

▪ Katero nalogo v povezavi z zemljo je Bog zaupal ljudem? (1. Mojzesova 1:28; 2:15)

▪ Kako nam je Jezus Kristus zgled glede varčnosti? (Janez 6:12)