Odločeni obogateti – kako lahko to vpliva na vas

V SVETU, v katerem je več kot 850 milijonov ljudi lačnih, si je morda težko predstavljati, da je preobilje lahko problem. Toda ali ste opazili, da biblijski stavek, ki smo ga navedli v prejšnjem članku, ni svaril pred denarjem ali bogastvom, temveč pred ljubeznijo do denarja in pred tem, da bi se človek odločil obogateti? Kaj se zgodi, ko ljudje živijo za bogastvo in reči, ki jih lahko kupijo z denarjem? Poglejmo najprej, kako to vpliva na otroke.

Vpliv na otroke

Ocenjujejo, da povprečen ameriški otrok samo v enem letu vidi 40.000 televizijskih oglasov. K temu prištejte še videoigre, zelo izpopolnjene predvajalnike glasbe, računalniške programe in oblačila izbranih blagovnih znamk, ki jih otroci vidijo v trgovinah in na obisku pri svojih prijateljih, nato pa si poskusite zamisliti celo goro zahtev, s katero se morajo spoprijeti njihovi starši. Nekateri roditelji ugodijo vsaki otrokovi želji. Zakaj?

Morda starši v mladosti niso živeli v izobilju in zdaj hočejo svojim otrokom omogočiti, da vsaj oni ne bi odraščali z občutkom prikrajšanosti. Drugi se bojijo reči »ne«, ker menijo, da jih otroci potem ne bi več imeli radi. »Želijo biti njihov najboljši prijatelj in jim dati na voljo vse, da bi se lahko zabavali,« je rekla soustanoviteljica  podporne skupine za starše v Boulderju v ameriški zvezni državi Kolorado. So pa tudi starši, ki upajo, da se bodo z obiljem darov otrokom odkupili, ker veliko časa prebijejo v službi in ne morejo biti toliko z njimi. Še en razlog je morda ta, da po dolgem tednu stresnega dela roditelj preprosto ne zmore biti kos prerekanju, ki neizbežno sledi odgovoru: »Ne, ne moreš dobiti tega.«

Toda ali starši otrokom s tem, da jim dajejo vse, kar si želijo, pomagajo ali škodujejo? Ironično je, kaj povedo izkušnje. Razvajeni otroci nimajo svoje mamice in očija zaradi tega nič rajši, temveč je več verjetnosti, da bodo nehvaležni. Ne cenijo niti daril, za katera so tako moledovali. Ravnateljica neke osnovne šole je rekla: »Po mojih izkušnjah otroci, ki takoj dobijo svoj zahtevani ‚daj mi‘, to reč pogosto popolnoma odpišejo že po dveh tednih.«

Kaj se zgodi, ko ti razvajeni otroci odrastejo? Po besedah revije Newsweek raziskave kažejo, da takšni odrasli »v življenju težko shajajo z razočaranji«. Nikoli se niso naučili zavihati rokavov za to, kar dobijo, zato nekateri od njih niso uspešni v šoli, pri delu in v zakonu ter ostanejo finančno odvisni od staršev. Nagnjeni so lahko tudi k tesnobi in depresiji.

Razvajeni otroci so torej vseeno prikrajšani. Ne poznajo pravih vrednot dela, občutka lastne vrednosti in se ne zavedajo notranjega bogastva. Psihoterapevtka Jessie O’Neill svari: »Ko otroke učite, da lahko imajo to, kar želijo, takrat, ko želijo, jim na pot življenja posujete trnje.«

Kaj se zgodi z odraslimi

O poročenih je v reviji Psychology Today pisalo: »Ne glede na to, kako dolgo sta skupaj ali koliko imata pod palcem, se bosta naslednjič verjetno prepirala zaradi denarja.« V isti reviji še piše, da »lahko to, kako v zvezi z denarjem par rešuje nesoglasja in koliko je kos tovrstnim razočaranjem, pokaže, ali bo zveza zdržala ali pa razpadla«. Par, ki posveča preveliko pozornost denarju in gmotnim rečem, je vsekakor v večji nevarnosti. Da, po nekih ocenah ima pri 90 odstotkih ločitvenih razprav najpomembnejšo vlogo prerekanje okoli denarja.

A tudi če zakonca ostaneta skupaj, lahko to, da se osredotočata na denar in luksuz, ki jima ga ta omogoča, kvari kakovost njunega skupnega življenja. Če sta zadolžena, denimo hitro postaneta razdražljiva in vzkipljiva, drug drugega pa obtožujeta za finančne težave. Včasih sta toliko zaposlena vsak s svojim gmotnim imetjem, da jima ostane kaj malo časa za to, da bi izgrajevala medsebojni odnos. Kaj se zgodi, ko eden od zakoncev drugemu zamolči drag nakup? Hitro lahko pride do prikrivanja, grizenja vesti in nezaupanja, vse to pa spodjeda zakon.

Nekaj odraslih, poročenih in neporočenih, je dobesedno žrtvovalo svoje življenje pridobitništvu. Nekateri prebivalci Južnoafriške republike so zaradi stresa, ki so ga dobili v paketu zahodnjaških materialističnih vrednot, že poskusili storiti samomor. V Združenih državah Amerike je neki moški očitno zaradi svojih finančnih težav ubil ženo, svojega 12-letnega sina in sebe.

Seveda večina ljudi ne umre zaradi pehanja za bogastvom. Toda medtem ko so v lovu za denarjem, življenje morda odhiti mimo njih, ne da bi se ga sploh zavedali. Trpi lahko tudi kakovost njihovega življenja, ko zaradi stresov na delu ali finančnih bremen doživljajo napade panike, jih muči nespečnost, kroničen glavobol ali pa imajo težave z ulkusom – vse to so zdravstveni problemi, ki lahko skrajšajo življenje. In tudi če se človek že zaveda, da mora spremeniti način življenja, je morda prepozno. Lahko da mu zakonec ne zaupa več, otroci so že postali čustveni invalidi, uničeno pa je morda tudi njegovo zdravje. Verjetno se nekaj škode še da popraviti, vendar bo za to treba veliko truda. Taki posamezniki so si res »zadali mnogo bolečin«. (1. Timoteju 6:10)

Kaj pa želite vi?

Večina ljudi si želi srečnega družinskega življenja, dobrega zdravja, smiselnega dela in dovolj denarja, da lahko ugodno živijo. Za vse te štiri želje je potrebna uravnovešenost, ki pa se poruši, če pride v ospredje denar. Mnogi bi za to, da bi spet pridobili uravnovešenost, morda morali sprejeti manj plačano delo, se preseliti v skromnejši dom, kupiti cenejši avtomobil oziroma se odpovedati določenemu družbenemu položaju. Koliko ljudi pa je pripravljenih zaradi višjih vrednot v življenju žrtvovati tako razkošje? ‚Vem, da vseh teh reči ne potrebujem,‘ priznava neka ženska, ‚toda tako težko se jim je odreči!‘ Drugi to želijo storiti, a nočejo biti na tej poti prvi.

Kako pa je z vami? Če so denar in gmotne reči že našle primerno mesto v vašem življenju, vas moramo pohvaliti. Lahko pa da ravno  sedaj hitite skozi ta članek, ker vam življenjski standard jemlje preveč časa. Ali ste med tistimi, ki se želijo odreči nekaterim gmotnim ugodnostim, da bi se telesno in čustveno bolje počutili? Potem odločno ukrepajte, preden se pridobitništvo loti razdiranja vaše družine. V okvirju na tej strani je nekaj predlogov, kako lahko začnete.

Družini, ki zna postaviti gmotne reči na primerno mesto, lahko to koristi tako fizično kot psihično. Kristjanom pa je pomembno še nekaj. Nočejo namreč, da bi gmotne reči vplivale na njihov odnos z Bogom. Kako lahko pridobitništvo ogroža človekovo duhovno zdravje in kako lahko posameznik to nevarnost prepreči? O tem bo govoril naslednji članek.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Razvajeni otroci so pogosto nehvaležni in se želenih tehničnih reči hitro naveličajo

[Okvir/slika na strani 7]

Uravnovešeno življenje

Če se boste želeli odpovedati nekaterim gmotnim rečem, boste morali skrbno načrtovati in biti odločni. Predstavljamo vam nekaj že preizkušenih predlogov:

▪ OSEBNA INVENTURA. Kaj lahko nehate kupovati? Glasbene CD-je? Nepotrebno dodatno opremo za avtomobil? Česa se lahko znebite? Naročnin na revije?

▪ POSKUSNO POENOSTAVITE ŽIVLJENJE. Če imate resne pomisleke glede poenostavitve svojega življenja, lahko morda najprej poskusite tako živeti šest mesecev ali eno leto. Prepričajte se, ali vas je čas, ki ste ga porabljali za pridobivanje denarja in blaginje, res osrečeval ali pa vas je pravzaprav onesrečeval.

▪ V DRUŽINSKE POGOVORE O POENOSTAVITVI PRITEGNITE TUDI SVOJE OTROKE. Tako bodo verjetno bolj pripravljeni sodelovati in vam ne bo tako težko reči »ne«, ko bo treba.

▪ RAZMISLITE O TEM, DA BI OTROKOM DAJALI ŽEPNINO. Ne glede na to, ali bodo denar varčevali za nakup neke reči, ki jo želijo, ali pa ne, se bodo naučili potrpežljivosti in bodo znali ceniti svojo lastnino. Poleg tega se bodo naučili sprejemati odločitve.

▪ NAUČITE SE, KAKO LAHKO KAJ PRIVARČUJETE. Kupujte takrat, ko so znižanja. Sestavite si načrt dohodkov in stroškov. Načrtujte skupno vožnjo v avtomobilu. Manj vklapljajte aparate in naprave na plin in elektriko. Knjige si raje sposodite v knjižnici, kakor da jih kupite.

▪ ZAPOLNITE PRAZNINO. Ne pozabite, da vaš cilj pri poenostavitvi življenja ni samo to, da imate manj reči, temveč da se posvetite nečemu pomembnejšemu, denimo ljudem, ki vas obkrožajo. Ali delate to?

[Slika na strani 6]

Želja po tem, da bi obogateli, lahko v zakon vnese napetosti