Znanost in Biblija sta mi pomagali najti smisel življenja

PRIPOVEDUJE BERND OELSCHLÄGEL

Smisel življenja sem iskal 20 let. Najti mi ga je pomagalo dvoje: znanost in Biblija. Med študijem znanosti sem se prepričal, da življenje mora imeti smisel. Biblija pa mi je ta smisel razkrila in mi ga pomagala razumeti.

MORDA ste že slišali ljudi, ki so trdili, da znanost nasprotuje Bibliji. Jaz sem preučeval oboje, pa se z njihovimi trditvami ne morem strinjati. Morda vas zanima, zakaj ne.

Rodil sem se leta 1962 v Stuttgartu na jugu Nemčije. Oče je bil strojni oblikovalec, sicer pa sta bila oba z mamo dejavna v cerkvi. Štiri leta pred menoj se je rodila moja sestra Karin. Prelomnica v mojem otroštvu pa je bila, ko mi je oče prinesel opremo za znanstvene poskuse za otroke. Tako sem lahko delal osnovne kemične in fizikalne poskuse in pri tem sem se zelo zabaval. Učenje mi je bilo zares v veselje.

Čez čas sem opremo za poskuse zamenjal za računalnik. Že kot najstnik sem ugotovil, da so najboljši računalnik možgani. Vendar sem se spraševal: ‚Odkod možgani? Kdo nam jih je dal? In kakšen je smisel življenja?‘

Prizadevanje za visokošolsko izobrazbo

Pri 16-ih sem nehal hoditi v šolo in začel vajeniško dobo kot asistent v fotografskem laboratoriju. Vendar sem najbolj užival v učenju, zato je bil moj cilj študij fizike na univerzi. Toda do univerze je bila še dolga pot. Samo za to, da sem  izpolnil vpisne pogoje, sem potreboval pet let. Tako sem leta 1983 univerzitetno izobraževanje začel v Stuttgartu, nato pa sem študij nadaljeval v Münchnu. Nazadnje sem leta 1993 na Univerzi v Augsburgu opravil doktorat iz fizike.

Prvi dnevi na univerzi niso bili lahki. V predavalnico se je običajno nagnetlo 250 študentov, vendar so mnogi od njih že po nekaj mesecih študij opustili. Jaz pa sem se odločil, da ne bom odnehal, ampak bom dokončal to, kar sem začel. Živel sem v študentskem domu in tu je mnoge, s katerimi sem se družil, zanimala predvsem zabava. Seveda druženje s takšnimi ljudmi ni bilo vedno dobro. Tako sem hodil na divje zabave in jemal droge.

Moje iskanje me je pripeljalo v Indijo

Ob študiju fizike sem globlje dojel naravne zakone, ki vladajo v vesolju. Upal sem, da mi bo znanost končno odkrila, kaj je smisel življenja. Vendar pa je bilo odkritje tega smisla nekaj, kar mi fizika ni mogla dati. Leta 1991 sem se z neko skupino odpravil v Indijo, da bi se naučil vzhodnjaške meditacije. Videti to deželo in njene prebivalce na lastne oči je bilo res čudovito doživetje! Ves zgrožen pa sem bil nad razliko med bogatimi in revnimi.

V bližini mesta Pune smo na primer obiskali guruja, ki je trdil, da lahko človeku razvijanje pravilnih meditacijskih tehnik pomaga obogateti. Kot skupina smo meditirali vsako jutro. Guru pa je tudi prodajal zdravila po visoki ceni. Glede na to, kako je živel, je gotovo kar precej zaslužil. Srečali pa smo tudi menihe, za katere je bilo v nasprotju z gurujem videti, da živijo v revščini. Spraševal sem se: ‚Zakaj ni meditacija tudi njim pomagala obogateti?‘ Tako se mi je zazdelo, da je to moje potovanje v Indijo sprožilo prav toliko novih vprašanj, kolikor mi je dalo odgovorov.

Med spominki, ki sem jih prinesel iz Indije, je bil tudi zvonec za meditacijo. Rekli so mi, da bo ta zvonec, če bom z njim pravilno pozvonil, oddal takšen zvok, ki mi bo pomagal pravilno meditirati. Že prej pa sem si v Nemčiji kupil horoskop, ki ga je sestavil človek, ki je trdil, da lahko vidi mojo prihodnost. Toda meditacija mi o življenju ni odkrila ničesar. In na moje razočaranje sem ugotovil, da je tudi horoskop samo navaden kos papirja. Tako so moja vprašanja o smislu življenja ostala neodgovorjena.

Odgovore sem našel v Bibliji

Življenje pa se mi je čisto nepričakovano spremenilo leta 1993. Študij in raziskovanje sem že končal in pisal sem doktorsko disertacijo iz kvantne fizike. Delal sem skoraj noč in dan, da bi končal do roka, in sem vse drugo potisnil vstran. Nato pa je nekega popoldneva nepričakovano potrkalo na vrata. Pred vrati sta stali ženski.

Vprašali sta me: »Ali ste vedeli, da je po Bibliji leto 1914 posebno leto?« Vprašanje mi je vzelo sapo. Česa takega nisem še nikoli slišal. Pa tudi časa nisem imel, da bi to raziskal. Vendar me je vprašanje pritegnilo. Kako  lahko trdita, da je Biblija že tako dolgo nazaj usmerjala pozornost na leto 1914 kot na zaznamovano leto?

Vprašali sta še: »Ali bi radi o tem izvedeli kaj več?« Rekel sem si: ‚Če jima bom prisluhnil, bom v njunem dokazovanju gotovo našel kakšna protislovja.‘ Toda namesto protislovij sem našel prepričljiv dokaz za verodostojnost Biblije. Spoznal sem, da biblijsko prerokovanje jasno nakazuje, da je bilo Božje mesijansko kraljestvo – nebeška vlada, ki bo kmalu zavladala čez vso zemljo – ustanovljeno 1914. leta. *

Ženski sta bili Jehovovi priči in dali sta mi knjigo Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji. * Prebral sem jo v nekaj dneh. Vse se mi je zdelo logično in razumno. Priči sta mi iz Biblije pokazali, da je Jehova človeštvu namenil večno življenje v raju na zemlji in da bo glede na biblijsko prerokovanje ta obljuba kmalu postala resničnost. Kako čudovito upanje za prihodnost! To upanje me je močno ganilo in mi zvabilo solze v oči. Ali je morda to tisto, kar sem zadnjih 20 let iskal?

Že kmalu sem spoznal, kaj je smisel življenja: spoznati Boga Jehova in mu iz vsega srca služiti. Čutil sem, da je to, kar se učim, resnica, zato sem še naprej preučeval Biblijo z Jehovovimi pričami. Mojo duhovno žejo je bilo težko pogasiti. Še ko sem dokončeval doktorsko disertacijo, sem v treh mesecih Biblijo prebral do polovice.

Nisem našel samo odgovorov

Maja 1993 sem prvič obiskal shod krajevne občine Jehovovih prič v kraljestveni dvorani v Augsburgu. V naukih, ki sem jih slišal, sem prepoznal resnico. Poleg tega sem se v družbi Prič prijetno počutil. Čeprav sem bil tujec, so me toplo pozdravili in mi dali čutiti, da sem dobrodošel. Starejša gospa, ki je sedela poleg mene, se je zelo potrudila, da mi je priskrbela pesmarico. Neki Pričevalec, ki je imel majhnega sina, pa me je povabil, da se lahko v naslednjih tednih z njima vozim v kraljestveno dvorano. Ti novi prijatelji so me kaj kmalu začeli vabiti k sebi domov. Sčasoma sem začutil željo, da to, kar sem spoznaval o smislu življenja, povem še drugim.

Naučeno iz Biblije sem si vzel k srcu, in to me je navedlo, da sem v svojem življenju že naredil nekaj sprememb. Nič več na primer nisem hotel imeti reči, ki so povezane z okultizmom. Tako sem se znebil horoskopov kakor tudi zvonca za meditacijo in drugih nabožnih spominkov iz Indije. Biblijo sem še naprej preučeval, se posvetil Bogu Jehovu in se junija 1994 v Münchnu krstil kot Jehovova priča. In ko sem to storil, sem se iz vsega srca oklenil resničnega smisla življenja.

Septembra 1995 sem postal redni pionir, polnočasni oznanjevalec Jehovovih prič. To je pomenilo, da sem se z drugimi več pogovarjal o Božjih namenih. Pri tem sem se zanašal na moč, ki jo daje Jehova. Velikokrat sem se po večurnem oznanjevanju domov vračal zvečer in pri tem občutil veselje in zadovoljstvo, kakršnega prej, predno sem spoznal Jehova, nisem nikoli izkusil. Januarja 1997 pa so me povabili, da svojo polnočasno službo nadaljujem v nemškem podružničnem uradu Jehovovih prič v Seltersu, ki se  imenuje Betel, in tu sedaj tudi živim. Starša sta me že večkrat obiskala. Čeprav nista istega prepričanja kot jaz, sta Betel začela spoštovati in sta vesela, da sem tukaj.

Znanost in Biblija

Nekateri se morda sprašujejo, kako lahko nekdo, ki je toliko časa preučeval znanost, verjame temu, kar piše v Bibliji. Sam sem ugotovil, da med znanostjo in Biblijo ni nobenega protislovja. Kot fizik sem preučeval zakone življenja in prav ti dokazujejo, da jih je postavila nadčloveška inteligenca.

V fiziki, kemiji in biologiji je denimo mnogo teorij. Te so morda v osnovi preproste, vendar je lahko z njimi povezana matematika zelo zapletena. Genialni znanstveniki postavljajo teorije in za svoje delo prejemajo Nobelove nagrade. Koliko genialnejše je potem inteligentno Bitje, ki je oblikovalo in ustvarilo vesolje, ki si ga znanstveniki tako zelo prizadevajo razumeti!

Predpostavljati, da se je življenje razvilo po naključju, kot to počnejo mnogi evolucionisti, presega zdravo logiko. Naj ponazorim: na nogometnem igrišču postavite v ravno vrsto deset nogometnih žog, med katerimi naj bo meter razmika. Nato skušajte prvo žogo brcniti tako, da bo vsaka naslednja žoga udarila sosednjo v vrsti, vse do desete. Zraven pa skušajte še predvideti končni položaj vsake žoge. Možnost uspeha je tako majhna, da bi verjetno večina rekla, da je kaj takega nemogoče.

Kako torej more glede na to sploh kdo trditi, da lahko do nastanka človeške celice, ki zajema veliko zapletenejše procese, kot je brcanje nogometnih žog, pride čisto po naključju? Najrazumnejša razlaga je ta, da je ljudi in vse druge oblike življenja na zemlji ustvarilo nadvse inteligentno Bitje. Ali bi to Bitje, Stvarnik vsega, naredilo kaj takega brez namena? Seveda ne. Gotovo je imelo namen in tega lahko spoznamo in razumemo iz Biblije.

Kot vidite, sta mi tako znanost kot Biblija pomagali najti odgovore na vprašanja o življenju, ki so se mi dolgo zastavljala. Ali si lahko zamislite, kolikšno olajšanje in zadovoljstvo bi občutili ob tem, ko bi našli nekaj, kar ste iskali več kot 20 let? Iz srca si želim, da bi lahko kar največ ljudem pomagal najti to, kar sem končno našel sam – ne le odgovorov na svoja vprašanja, ampak tudi nekaj, kar je še pomembnejše: spoznal sem, kako pravilno častiti edinega pravega Boga, Jehova!

[Podčrtni opombi]

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

Kot fizik sem preučeval zakone življenja in prav ti dokazujejo, da jih je postavila nadčloveška inteligenca

[Slika na strani 12]

Pri dvanajstih letih

[Slika na strani 13]

Med iskanjem smisla življenja sem se obrnil k vzhodnjaški meditaciji

[Slika na strani 15]

To, da drugim oznanjujem, me navdaja z resničnim veseljem in zadovoljstvom

[Vir slike]

Naslovnica knjige: J. Hester and P. Scowen (AZ State Univ.), NASA