Ko bo po svetu vladalo sožitje

STE že kdaj videli poklicna baletnika, drsalca ali artista na trapezu izvajati svojo točko? Vsak njun gib je umetnina, ki odseva sodelovanje in usklajenost. Kako prijetno bi bilo, če bi današnje življenje bilo bolj podobno temu – v sožitju, brez trenj in sporov. Ravno nasprotno pa so ljudje »nepripravljeni za kakršen koli dogovor«, prav kakor je Biblija napovedala za naše dni. (2. Timoteju 3:1–5)

Kljub temu se milijoni odkritosrčnih posameznikov v tem neprijaznem okolju učijo živeti v pravem miru in sožitju drug z drugim. Kako? Tako da sprejmejo prisrčno povabilo, ki je zapisano v Bibliji v Izaiju 48:17, 18. Tam piše: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi. O da bi bil pazil na zapovedi moje! tedaj bi bil kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje.« (Poudarili mi.)

Ko se odzovemo na to prisrčno povabilo, prične Jehova skrbeti za našo korist. Kaže nam, kako naj ‚hodimo‘ v pravem miru in  slogi. Druga možnost je ravnati se po teorijah in filozofijah nepopolnih ljudi, kar je nespametno. Človeška zgodovina vedno znova potrjuje temeljno resnico iz Jeremija 10:23: »Ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« Preprosto rečeno, nismo sposobni vladati sebi ter sestaviti razumen in za vse sprejemljiv moralni kodeks. Ta posebna moč pripada samo Bogu. (Izaija 33:22)

Pravi mir in sožitje

Bog bo na naši zemlji kmalu ustvaril sožitje. Obljublja čas, ko bo »zemlja [. . .] polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino«. (Izaija 11:9, poudarili mi.) Da, končno bo zavladal trajen mir.

Pravzaprav bodo bitja na zemlji zaživela v novi obliki sožitja, saj bo Bog svoje zvestovdane človeške častilce poučil, kako dobro skrbeti za zemeljski dom. Z vsemi zvermi bo celo sklenil nekako »zavezo« in povzročil, da se bodo mirno podrejale ljudem. (Ozea 2:18; 1. Mojzesova 1:26–28; Izaija 11:6–8)

To upanje ni le utvara. Jezus ga je že samo v svojem govoru na gori omenil dvakrat. Prvič, ko je rekel: »Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo.« In kasneje, ko je učence učil moliti: »Oče naš [. . .]. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Matej 5:5; 6:9, 10) Jezus je proti koncu svojega življenja z eno čudovito besedo povzel, kaj bo to pomenilo za človeštvo – ‚raj‘. (Luka 23:43) Zares, zaradi Jezusove prelite krvi je upanje na večno življenje v zemeljskem raju zanesljivo! (Janez 3:16)

[Slika na strani 12]

V Božjem prihajajočem raju bodo bitja na zemlji zaživela v novi obliki sožitja