Biblijsko gledišče

Ali je ambicioznost napačna?

»KAJ je pravzaprav narobe s slavo, bogastvom in močjo?« To vprašanje se je pojavilo v članku z naslovom »Etične dileme«, ki ga je objavilo neko versko združenje. Sklicevali so se na besede, ki jih je Bog izrekel Abrahamu: »Storil te bom v narod velik in te blagoslovil, in poveličam ime tvoje.« (1. Mojzesova 12:2)

Čeprav v članku pravijo, da »se za ambicije ne bi smeli gnati v škodo drugih«, so še navedli besede znanega rabina iz prvega stoletja, ki je dejal: »Če se ne bom jaz zavzel zase, kdo se potem bo?« Nato je sklenil: »Če sami ne izrabimo svojega potenciala, ga ne bo nihče drug.« Ali so tisti, ki želijo služiti Bogu, zaradi svojih ambicij lahko v dilemi? Kaj pomeni izkoristiti svoj potencial? Ali je napačno biti ambiciozen? Kako gleda na to Biblija?

Ali je bil Abraham ambiciozen?

Abraham je v Bibliji opisan kot izredno veren človek. (Hebrejcem 11:8, 17) Ko mu je Bog obljubil, da bo iz njega naredil velik narod in poveličal njegovo ime, ga s tem ni spodbujal k ambicioznosti. Bog je s to obljubo nakazal, da namerava po Abrahamu blagosloviti človeštvo. Ta namen je presegal navadne človeške težnje. (Galačanom 3:14)

Abraham se je iz vdanosti Bogu odrekel očitno udobnemu življenju in blaginji v mestu Ur. (1. Mojzesova 11:31) Ko je kasneje svojemu nečaku Lotu ponudil najboljši del zemlje, da bi jo naselil, se je pri tem zaradi miru odpovedal svoji oblasti in avtoriteti. (1. Mojzesova 13:8, 9) Abraham ni nikjer v Bibliji prikazan kot ambiciozen človek. Ravno nasprotno, Bog ga je zaradi njegove vere, poslušnosti in ponižnosti vzljubil kot pravega ‚prijatelja‘. (Izaija 41:8)

Drugačen pogled na položaj, slavo in moč

Ambicija je definirana kot »pretirana želja po uveljavljanju, slavi, časteh, bogastvu«. Staroveški kralj Salomon je imel, kar bi si želel vsak ambiciozen človek – položaj, slavo in moč, skupaj z velikim bogastvom. (Propovednik 2:3–9) Vendar je zanimivo, da sprva ni hrepenel po vsem tem. Ko je podedoval kraljestvo, ga je Bog spodbudil, naj prosi, kar koli želi. Salomon je ponižno prosil za poslušno  srce in za sposobnost razločevati dobro od slabega, kar je potreboval, da bi vladal Božjemu izvoljenemu ljudstvu. (1. kraljev 3:5–9) Ko je kasneje opisal, kolikšno bogastvo in moč si je pridobil, je dejal, da je bilo vse to »ničemurnost in lovljenje vetra«. (Propovednik 2:11)

Ali je Salomon kaj govoril o izkoriščanju potenciala, ki ga ima človek? Nekako je. Ko je pretehtal svoje mnoge življenjske izkušnje, je sklenil: »Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13) Ljudje uresničijo svoj potencial tako, da izpolnjujejo Božjo voljo, ne pa da pridejo do položaja, bogastva, slave ali moči.

Ponižnost vodi do povišanja

Res je, da ni nič narobe, če imamo do neke razumne meje radi sami sebe. Biblija nam zapoveduje, naj svoje bližnje ljubimo kakor sebe. (Matej 22:39) Naravno je, da si želimo udobja in sreče. Toda Sveto pismo prav tako spodbuja k trudu oziroma marljivosti, ponižnosti in skromnosti. (Pregovori 15:33; Propovednik 3:13; Miha 6:8, NW) Poštene, zanesljive in marljive ljudi drugi pogosto opazijo, poleg tega takšni običajno najdejo dobro zaposlitev in so spoštovani. Ta pot je prav gotovo boljša kot pa manipuliranje z drugimi zaradi osebnih koristi ali pa tekmovanje za položaj.

Jezus je svoje poslušalce posvaril pred tem, da bi si na svatbi izbrali najvidnejše mesto. Svetoval jim je, naj gredo na najnižje mesto in prepustijo gostitelju, da jih presede na vidnejše mesto. Jezus je jasno povedal načelo, ki je povezano s tem, ko je dejal: »Vsak, ki se povišuje, bo ponižan in vsak, ki se ponižuje, bo povišan.« (Luka 14:7–11)

Pravi kristjani se varujejo ambicioznosti

Biblija kaže, da je ošabna ambicioznost povezana s človeško nepopolnostjo. (Jakob 4:5, 6) Apostol Janez je bil nekoč ambiciozen. Tako močno si je želel priti do položaja, da je skupaj s svojim bratom drzno prosil Jezusa za zelo vidno mesto v Božjem kraljestvu. (Marko 10:37) Kasneje je Janez spremenil svoje stališče. Pravzaprav je v svojem tretjem listu ostro pokaral Diotrefa, za katerega je dejal, da »rad zaseda prvo mesto«. (3. Janezovo 9, 10) Današnji kristjani iz vsega srca upoštevajo Jezusove besede in se ponižajo, obenem pa posnemajo zgled ostarelega apostola Janeza, ki se je naučil zatirati ambiciozna nagnjenja.

Vendar je stvarno gledano treba reči, da posameznikovi darovi, sposobnosti, dobra dela in marljivost sami po sebi še ne zagotavljajo priznanja drugih. Drugi včasih takšne posameznike nagradijo, včasih pa ne. (Pregovori 22:29; Propovednik 10:7) Kdaj pa kdaj manj usposobljeni dobijo vpliven položaj, medtem ko sposobnejši ostanejo neopaženi. V tem nepopolnem svetu ni nujno, da so tisti, ki pridejo do položaja in moči, tudi najbolj usposobljeni.

Pravim kristjanom ambicije ne pomenijo etične dileme. Njihova biblijsko šolana vest jim pomaga, da zatirajo svoje ambicije. Preprosto si na vso moč prizadevajo, da v slavo Bogu v vsakršnih okoliščinah dajo vse od sebe, izid pa prepustijo v Njegove roke. (1. Korinčanom 10:31) Kar najbolj se trudijo uresničiti svoj potencial, tako da se bojijo Boga in izpolnjujejo njegove zapovedi.

[Slika na strani 12]

Ali je Bog spodbujal Abrahama k ambicioznosti?