Vrtnarjenje vam koristi

ALI uživate v vrtnarjenju? Morda pa užitek ni edina korist, ki jo lahko imate od tega konjička. Raziskovalci so namreč našli dokaz, da »je vrtnarjenje dobro za vaše zdravje, da vam zmanjšuje stres, znižuje krvni tlak in celo pripomore k daljšemu življenju«, piše v londonskem časopisu Independent.

»Po napornem, stresnem dnevu je pravo olajšanje priti domov in v miru kaj postoriti v svojem vrtu,« pravi avtorica Gay Search. Vendar pa vrtnarjenje ni le koristno in zanimivo, temveč človeku tudi omogoča, da se razgiba bolj kakor v telovadnici. Kako to? »Kopánje, grabljenje in drugo delo je dobra enakomerna vadba, ob kateri telo porabi več kalorij kakor pri kolesarjenju,« pravi Searchova.

Urejanje vrta koristi še posebej starejšim. Čakanje na nov poganjek ali popek jim pomaga, da zrejo v prihodnost z optimizmom. Poleg tega »je vrt zdravilo proti bolečinam in razočaranju«, ki jih s seboj prinese starost, pravi dr. Brigid Boardman iz Kraljevega hortikulturnega združenja. Starejši so pogosto malodušni, ker so vedno bolj odvisni od drugih. Toda po besedah dr. Boardmanove »potrebo po tem, da imamo kaj pod nadzorom, potešimo s tem, da nadzorujemo to, kaj zasadimo, kako vrt načrtujemo in kako zanj skrbimo. S tem pa starejši zadovoljijo potrebo po tem, da za koga oziroma kaj skrbijo.«

Duševno bolni ljudje se pogosto sprostijo, ko delajo v lepem, mirnem okolju. Poleg tega lahko takšnim ljudem to, da za druge gojijo rastline ali pridelujejo hrano, pomaga, da si znova pridobijo zaupanje in samospoštovanje.

Zeleno okolje pa ne koristi samo vrtnarjem. Profesor Roger Ulrich s teksaške univerze je naredil preizkus, v katerem je morala skupina ljudi najprej opraviti test, pri katerem je doživela stres. Tisti, ki so jih potem odpeljali na zelenice, obdane z drevesi, so okrevali hitreje (glede na meritve srčnega utripa in krvnega tlaka) kakor tisti, ki niso bili v naravnemu okolju. Podoben preizkus je pokazal, da je bolnikom, ki so v bolnišnici okrevali po operaciji, koristilo to, da so ležali v sobah s pogledom na drevesa. V primerjavi z drugimi bolniki so »okrevali hitreje, šli prej domov, potrebovali manj sredstev za lajšanje bolečin in se manj pritoževali«.