Pritiski, ki jih čutijo današnji mladi

MLADOSTNIŠTVO je lahko celo v najboljših okoliščinah burno obdobje. Med puberteto se mladi bojujejo z novimi čustvi in občutki. Vsak dan nanje pritiskajo učitelji in sovrstniki. Izpostavljeni so neusmiljenemu vplivu televizije, filmov, glasbene industrije in interneta. Zato je mladostništvo v poročilu Združenih narodov opisano kot »prehodno obdobje, za katero sta ponavadi značilna stres in tesnobnost«.

Na žalost imajo mladi pogosto premalo izkušenj, da bi se s stresom in tesnobnostjo uspešno spopadli. (Pregovori 1:4) Če nimajo ustreznega vodstva, zlahka zapadejo v uničevalne oblike vedenja. V poročilu ZN denimo piše: »Raziskave kažejo, da se droge pogosto pričnejo zlorabljati v mladostni oziroma zgodnji odrasli dobi.« Enako je mogoče reči tudi za drugo odklonilno vedenje, kot sta nasilje in menjavanje spolnih partnerjev.

Starši, ki temu ne posvečajo pozornosti, ker mislijo, da se to dogaja samo med »revnimi« oziroma v določenih etničnih skupinah, se žal pogosto še kako motijo. Težave, s katerimi se srečujejo današnji mladi, ne poznajo ekonomskih, družbenih in rasnih meja. »Če menite, da je tipičen ‚mladoletni prestopnik‘ 17-letnik iz neke manjšinske skupnosti v mestu, njegova revna mati pa živi od socialne pomoči, potem niste na tekočem s trenutnim dogajanjem,« piše Scott Walter. »Današnji problematični otrok je lahko belec, lahko prihaja iz srednjega ali višjega srednjega sloja, lahko je mlajši (veliko mlajši) kot 16 let in je lahko tako fant kot dekle.«

Zakaj je toliko mladih v nevarnosti, da se pričnejo uničevalno vesti? Ali niso mladi iz prejšnih generacij prav tako imeli izzive in skušnjave? Seveda so, vendar danes živimo v obdobju, ki ga Biblija imenuje »kritični časi, v katerih bo težko živeti«. (2. Timoteju 3:1–5) Nekatere okoliščine in pritiski, s katerimi se srečujejo današnji mladi, so torej značilni samo za čas, v katerem živimo sedaj. Poglejmo si jih nekaj.

Spremembe v družini

Razmislite denimo o spreminjajočem se družinskem okolju. »Več kot tretjina ameriških otrok pred 18. letom starosti doživi razvezo  svojih staršev,« poroča Journal of Instructional Psychology. Podobno statistiko navajajo tudi druge zahodne države. Mladi se morajo, ko se njihovi starši razidejo, pogosto spoprijeti z bolečimi čustvi. V Journalu piše: »Na splošno imajo otroci, katerih starši so se nedavno razvezali, več težav z doseganjem pričakovanih meril v šoli in v odnosih z drugimi kakor otroci, ki živijo v družini z obema staršema, v družini s krušnim roditeljem ali že dlje časa v enoroditeljski družini. [. . .] Razveza pogosto vpliva tudi na otrokovo čustveno stabilnost in samospoštovanje.«

Družinsko okolje se je spremenilo tudi zato, ker vse več žensk hodi v službo. Na Japonskem so raziskovali mladoletniški kriminal in ugotovili, da se družine, v katerih sta zaposlena oba roditelja, težje posvetijo otrokom kot pa družine, v katerih en roditelj ostane doma.

Res je, da mnoge družine potrebujejo dva dohodka že zato, da priskrbijo osnovne življenjske potrebščine. Z dvema dohodkoma se mladim tudi lahko omogoči udobnejši življenjski slog. To pa ima tudi svojo slabo stran. Na milijone otrok se iz šole vrne v prazen dom. Ko starši končno pridejo domov, so pogosto utrujeni in preobremenjeni s problemi v službi. In kakšne so posledice? Mnogi najstniki so deležni manj starševske vzgoje. »Moja družina ni nič skupaj,« je tožil neki fant.

Mnogi opazovalci menijo, da se mladim zaradi tega ne obeta nič dobrega. »Menim, da težnje pri vzgoji otrok, kakršne prevladujejo zadnjih trideset let, prispevajo k temu, da otroci niso navezani na družino, niso komunikativni, da imajo težave z učenjem in jih ni mogoče obvladati,«  pravi zdravnik Robert Shaw. »Starši so ujeti v materialistično družbo, ki pretirano poudarja dosežke in jih sili, da v službi preživijo toliko ur in porabijo toliko denarja, da ne morejo najti časa za to, kar je potrebno, da bi bili s svojimi otroki povezani.«

Blaginji najstnikov preti še ena nevarnost – otroci, katerih starši so zaposleni, so pogosto veliko časa brez nadzora. Premalo starševskega nadzora kliče po težavah.

Spreminjajoči se pogledi na vzgojo

Današnji mladi čutijo posledice tudi zaradi spreminjajočih se pogledov na starševsko vzgojo. Dr. Ron Taffel brez ovinkarjenja pove, da mnogi starši »zavračajo svojo avtoriteto«. Kadar se to dogaja, otroci odrastejo z le nekaj, če sploh s kakšnimi, pravili oziroma smernicami, ki bi vodile njihovo vedenje.

Videti je, da na stališče, ki ga imajo starši do vzgoje, včasih vplivajo negativne izkušnje iz njihovega otroštva. Otrokom želijo biti prijatelji, ne pa jih omejevati s pravili. »Bila sem preveč popustljiva,« priznava neka mati. »Moja starša sta bila zelo stroga; jaz sem do svojih otrok hotela biti drugačna. Motila sem se.«

Kako daleč gredo nekateri starši, kar se tega tiče? V USA Today piše: »Nova raziskava, v kateri je sodelovalo skoraj 600 najstnikov iz New Yorka, Teksasa, Floride in Kalifornije, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od drog, je pokazala, da jih je 20 % skupaj s svojimi starši uživalo droge (pri tem ni šlo za alkohol), in približno 5 % je droge – ponavadi marihuano – prvič pravzaprav dobilo od mame oziroma očeta.« Kaj bi lahko navedlo roditelja, da bi naredil nekaj tako neodgovornega? Neka mati je priznala: »Povedala sem ji [hčeri], da raje vidim, da droge uživa doma, kjer lahko pazim nanjo.« Drugi očitno menijo, da s tem, da skupaj z otroki uživajo droge, ustvarjajo medsebojne vezi.

Napad iz medijev

Poleg tega je treba omeniti močan vpliv medijev. Raziskovalka Marita Moll pravi, da po neki raziskavi mladi v Združenih državah pred televizijo ali računalniškim zaslonom dnevno preživijo povprečno štiri ure in 48 minut.

Ali je to res tako škodljivo? Članek, objavljen v reviji Science, je poročal, da »je v Združenih državah šest večjih strokovnih organizacij«, med njimi tudi Ameriško zdravniško združenje, prišlo do enotnega sklepa, da je »agresivno vedenje pri nekaterih otrocih« povezano z nasiljem, ki ga prikazujejo mediji. »Kljub temu, da so strokovnjaki enotnega mnenja,« je pisalo v reviji Science, »je videti, da nepoznavalci še vedno ne dojamejo sporočila poljudnih občil, da nasilje v medijih prispeva k nasilnejši družbi«.

Razmislite denimo o glasbenih videospotih. Starše pogosto šokira to, kako nazorni so nekateri videospoti in kako odkrito prikazujejo spolnost. Ali ti videospoti res lahko vplivajo na vedenje nekaterih najstnikov? Raziskava, v kateri je sodelovalo 500 študentov, je pokazala, da »nasilna besedila pesmi pospešujejo agresivne  misli in občutke«. Neka druga nedavna raziskava je pokazala, da »je pri najstnikih, ki več časa gledajo spolnost in nasilje, ki sta prikazana v [. . .] videospotih ‚gangsta‘ rapa, večja verjetnost, da se bodo tako vedli v resničnem življenju«. Ta raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 500 deklet, je pokazala, da je pri tistih, ki zelo pogosto gledajo takšne videospote, več verjetnosti, da bodo udarile učitelja, da jih bodo aretirali in da bodo imele spolne odnose z več partnerji.

Najstniki in računalniki

V zadnjih letih računalnik zelo vpliva na razmišljanje mladih ljudi. »Število osebnih računalnikov se je v zadnjih desetletjih neverjetno povečalo,« piše v reviji Pediatrics. »[V Združenih državah] imata računalnik dve tretjini gospodinjstev, v katerih so šolarji (6–17 let). [. . .] Število ameriških otrok, starih od 3 do 17 let, ki imajo doma računalnik, je s 55 % leta 1998 naraslo na 65 % v letu 2000.« Tudi v drugih državah raba računalnikov raste.

Vendar mlad človek za dostop do računalnika ne potrebuje svojega računalnika. Neki raziskovalec zato trdi, da »računalnik uporablja približno 90 % mladih, starih od 5 do 17 let, od teh pa jih internet uporablja 59 %«. Zaradi tega imajo mladi dostop do toliko informacij kot še nikoli doslej – kar je dobro, če se računalnik uporablja razumno in pod ustreznim nadzorom odraslih. Toda veliko preveč staršev otrokom dovoli, da ga uporabljajo neomejeno.

Raziskovalka Marita Moll je dokaze za to navedla v reviji Phi Delta Kappan, v katero je zapisala, da je glede na raziskavo o uporabi interneta iz leta 2001 »71 odstotkov staršev menilo, da vedo ‚veliko oziroma kar nekaj‘ o tem, kako njihov otrok uporablja internet. Toda ko so isto vprašanje postavili otrokom, jih je  70 % dejalo, da njihovi starši o tem, kaj počno na internetu, vedo ‚zelo malo ali nič‘.« V tej raziskavi »je 30 odstotkov 9- do 10-letnikov dejalo, da so se pogovarjali v zasebnih klepetalnicah in v klepetalnicah za odrasle. Problem je še večji, saj je to počelo 58 odstotkov 11- in 12-letnikov, 70 odstotkov 13- in 14-letnikov ter 72 odstotkov 15- do 17-letnikov. [. . .] V britanski anketi o uporabi interneta doma je vsak sedmi roditelj priznal, da sploh ne ve, kaj njegovi otroci gledajo po internetu.«

Če mladi uporabljajo internet brez nadzora, so v nevarnosti pred pornografijo. To pa ni edino tveganje. Taffel, ki smo ga navajali prej, pravi: »Naši otroci si pridobivajo prijatelje v šoli in v kibernetnem prostoru, in tako preživljajo čas z otroki, ki jih pogosto nimamo priložnosti spoznati.«

Jasno je, da so današnji mladi izpostavljeni pritiskom in težavam, kakršnih prejšnje generacije niso poznale. Potem ne preseneča, da je vedenje mnogih mladih tako zaskrbljujoče! Ali se jim lahko kako pomaga?

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

»Menim, da težnje pri vzgoji otrok, kakršne prevladujejo zadnjih trideset let, prispevajo k temu, da otroci niso navezani na družino, niso komunikativni, da imajo težave z učenjem in jih ni mogoče obvladati.« (ZDRAVNIK ROBERT SHAW)

[Slika na straneh 6, 7]

Ko so se ženske pričele zaposlovati, se je družinsko življenje spremenilo

[Slika na strani 7]

Mladi, ki jih nihče ne nadzira, zlahka zapadejo v težave

[Slika na strani 8]

Raziskovalci nasilne videospote povezujejo z nasilnim vedenjem

[Slika na strani 9]

Ali veste, kaj vaši otroci gledajo po internetu?