Pogled v svet

Preobremenjeni možgani?

Nekateri raziskovalci pravijo, da »je opravljanje preveč nalog hkrati naporno za možgane«, poroča kanadski časopis Toronto Star. Raziskave kažejo, da je opravljanje več nalog naenkrat vzrok za manjšo učinkovitost, napake in celo bolezni. Lahko denimo »oslabi spomin, pojavijo se bolečine v hrbtu, človek postane dovzetnejši za gripo, se mu poslabša prebava ter ima celo težave z zobmi in dlesnimi«. Raziskave, ki so jih opravili Ameriški državni inštituti za zdravje, kažejo, da se takrat, ko ljudje opravljajo določene naloge, aktivirajo različni deli možganov. Ko pa ljudje poskušajo opraviti dve nalogi ali več naenkrat, kot denimo, da se, medtem ko vozijo avtomobil, pogovarjajo po mobilnem telefonu, »se možgani pravzaprav pričnejo izklapljati«, pravi dr. John Sladky, nevrolog na univerzi Emory. »Možgani ne samo, da tega ne morejo narediti, ampak tega tudi nočejo narediti.« Po izsledkih raziskav se morajo ljudje upočasniti in sprejeti dejstvo, da njihovi možgani ne morejo narediti vsega, kar se od njih zahteva.

 Odkrite nove vrste rib

Znanstveniki, ki so proučevali venezuelsko reko Caura, so pred nedavnim objavili, da so »odkrili deset novih vrst rib«. Mednje spadajo ribica »z živo rdečim repom«, »som s čopom tipalnic« in »piranha, ki se prehranjuje s sadjem in mesom«, piše v venezuelskem časopisu El Universal. To področje skoraj nedotaknjenih tropskih gozdov in rek je opisano kot eno najbogatejših in najbolj biološko raznolikih na zemlji. Znanstveniki se potegujejo za to, da bi vlada zaščitila to področje, saj je v nevarnosti zaradi kmetijstva, ribolova, stanovanjskih projektov, rudarjenja in načrtovanih hidroelektrarn.

Stres v čakalnici

»Pacienti v Nemčiji morajo v čakalnici čakati povprečno 48 minut, preden pri zdravniku pridejo na vrsto. Nekateri čakajo še veliko dlje,« piše v reviji Psychologie Heute. Nedavna raziskava dela 610 zdravnikov, ki jo je opravil Inštitut za analiziranje, posvetovanje in strateški razvoj poslovnega menedžmenta, je pokazala, »kako zelo nezadovoljni so pacienti zaradi tega«. Tam, kjer zdravniki niso naredili ničesar, da bi ljudje hitreje prišli na vrsto, »se je število rednih pacientov v enem letu zmanjšalo za 19 odstotkov«, piše v poročilu. Zdravniki in medicinske sestre so bili v prenatrpanih ambulantah veliko bolj pod stresom kot osebje v drugih uradih, njihova delovna učinkovitost pa je bila za tretjino nižja. Še več, medicinske sestre so naredile dvakrat več napak.

Zmeda glede tega, kaj je prav in kaj narobe

»Skoraj vsak četrti Avstralec je priznal, da je v službi kradel pisarniški material,« piše v sydneyjskem The Sun-Heraldu. Anketa več kot 2000 pisarniških delavcev je pokazala, da je na delovnem mestu nekaj običajnega tudi poizvedovanje o osebnih podatkih sodelavcev, zasebno uporabljanje interneta med delovnim časom, nedovoljeno presnemavanje programov na službene računalnike in raba službene programske opreme doma. »Veliko ljudi je vidno zmedenih glede tega, kaj je prav in kaj narobe,« je dejal Garie Dooley, vodja ankete.

Pogrebi živali – obdavčiti ali ne obdavčiti?

Neki budistični tempelj na Japonskem je pred nedavnim vložil tožbo zoper davčno upravo, z navedbo, da bi morali biti dohodki, ki jih v templju prejemajo za pogreb živali, upepeljevanje in shranjevanje pepela, oproščeni davka, piše v japonskem časopisu IHT Asahi Shimbun. Na davčnem uradu so prepričani, da so upepeljevanje in verski obredi za živali »pogodbene storitve« ter da je tempelj zaradi shranjevanja pepela neke vrste »skladišče«. V templju pa po drugi strani trdijo, da »je pogreb verski obred, ki naj bi potolažil lastnike živali ter utešil duše ljubljenčkov«, in pri tem sploh ne mislijo na dobiček.

Manj letalskih nesreč

Leta 2003 je bilo število letalskih nesreč po vsem svetu najnižje vse od 1950-ih let, ko se je o tem pričelo voditi evidenco, poroča revija Flight International. Število smrtnih žrtev, 702, je najnižje vse od leta 1990, čeprav se je od takrat zračni promet povečal za 40 odstotkov. Londonski Daily Telegraph poroča, da je bil en razlog »za vsesplošno izboljšanje varnosti vse manj primerov letalskih nesreč zaradi navigacijske napake. Delno so k izboljšanju prispevali novi opozorilni sistemi za stanje na zemlji, vendar je ta tehnika opisana tudi kot ‚ne nezmotljiva‘.« Mnoga starejša letala niso opremljena s takšnimi sistemi.

Grenka sol rešuje nosečnice

Preprosta, poceni terapija s hidriranim magnezijevim sulfatom (grenka sol) lahko pri ženskah za polovico zmanjša možnosti, da bi se jim med nosečnostjo pojavili včasih smrtonosni zapleti, razlaga londonski The Times. Zaradi eklampsije, pri kateri visok krvni tlak povzroča krče, po svetu letno umre več kot 50.000 žensk in njihovih še nerojenih otrok. Čeprav se v Združenih državah pri zdravljenju preeklampsije, ki se, če se ne zdravi, lahko razvije v eklampsijo, že več let uporablja injekcije ali kapalne infuzije, v katerih je magnezijev sulfat, pa v večini drugih držav te terapije ne izvajajo. Zato se je mednarodna skupina zdravnikov na Oxfordskem inštitutu za zdravstvene znanosti v Angliji »odločila, da preveri koristi te soli, tako da jo preizkusi na 10.000 ženskah v 33 državah«, piše v The Timesu. »Po treh letih so [. . .] preizkus predčasno ustavili, ko je postalo jasno, kako učinkovito je zdravljenje: uporaba magnezijevega sulfata je pri ženskah s preeklampsijo zmanjšala nevarnost krčev za 58 odstotkov. Tveganje smrti se je zmanjšalo za 45 odstotkov.« Zdravljenje »žensko stane le 4,60 evra, zaradi česar je postalo [. . .] dosegljivo celo ženskam v državah v razvoju«.

Prehranjevalne navade najstnic

»Šokantno število najstniških šolark izpušča obroke, ker želijo imeti lepo postavo ter posnemati manekenke in pop zvezde,« piše v londonskem Daily Telegraphu. Raziskava prehranjevalnih navad 300.000 učencev, ki jo je izvedla Skupina, ki se ukvarja z zdravstveno vzgojo na šolah v Veliki Britaniji, je pokazala, da več kot 40 odstotkov deklet, starih 14 in 15 let, »odide v šolo brez zajtrka. V primerjavi s podobnimi podatki, ki so bili zbrani leta 1984, se je število deklet, ki zjutraj ne zajtrkujejo, skoraj podvojilo.« Tudi število tistih, ki izpustijo kosilo, se je povečalo z 2 odstotkov v letu 1984 na 18 odstotkov v letu 2001. Ravnatelje dekliških šol se je zaradi vse večjega tveganja, da se pri dekletih pojavijo motnje hranjenja, kot sta anoreksija nervoza in bulimija, pozvalo, naj bodo pozorni na težo deklet. Tudi fantje se vedno bolj zanimajo za hujšanje. Število 12- in 13-letnikov, ki želijo shujšati, je naraslo s 26 odstotkov na 31, število 14- in 15-letnikov pa z 21 odstotkov na 25.