Kako gojiti ljubezen do učenja

»Vzgajaj otroka primerno njegovi poti, tudi ko se postara, ne bo krenil z nje.« (PREGOVORI 22:6, SSP)

ALI ste kdaj poskušali uspavati svoje otroke, ko se je dogajalo kaj zanimivega? Čeprav so bili utrujeni, celo sitni in so jokali, so se na vso moč trudili ostati budni in sodelovati. Njihova »potreba, da razumejo svet in se dobro znajdejo v njem, je tako velika in močna, kakor je njihova potreba po hrani, počitku ali spanju. Včasih je celo še močnejša,« piše pisec John Holt.

Željo po učenju je otrokom težko ohranjati, že v šolskih letih, pa tudi kasneje. Čeprav ni zanesljivega recepta za uspeh, obstajajo številne metode, ki jih starši, učitelji in otroci lahko uporabijo. Veliko pomembnejša od katere koli metode pa je seveda ljubezen.

Naj ljubezen izvabi najboljše

Otroci hrepenijo po starševski ljubezni. Daje jim občutek varnosti, raje se pogovarjajo, sprašujejo in raziskujejo. Ljubezen starše spodbuja, da se redno pogovarjajo s svojimi otroki in se zanimajo za njihovo izobrazbo.  Neka raziskava nakazuje, da »so starši tisti, ki najbolj vplivajo na otrokovo motivacijo za učenje«, je poudarjeno v knjigi Eager to Learn—Helping Children Become Motivated and Love Learning. To pride še bolj do izraza, ko starši sodelujejo z učitelji. »Nobena sila ne more otroka tako motivirati za učenje kakor sodelovanje staršev in učiteljev,« piše v knjigi.

Starši vplivajo tudi na sposobnost otrok za učenje. Z daljšim proučevanjem 43 družin, o katerem je pisalo v knjigi Inside the Brain, so raziskovalci »ugotovili, da so imeli otroci, s katerimi so se [v njihovih prvih treh letih življenja] starši veliko pogovarjali, znatno višji IQ kakor pa otroci, s katerimi se starši niso dosti pogovarjali«. V knjigi še piše, da »tisti starši, ki se veliko pogovarjajo s svojimi otroki, te tudi bolj pohvalijo za njihove dosežke, se odzivajo na njihova vprašanja, poskrbijo za vodstvo in ne ukazujejo ter v govoru rabijo najrazličnejše besede v različnih zvezah«. Če ste roditelj, ali se redno in konstruktivno pogovarjate s svojimi otroki?

Ljubezen je prijazna in razumevajoča

Otroci imajo različne sposobnosti in spretnosti. Seveda starši ne dopustijo, da bi ta različnost vplivala na njihovo ljubezen do otrok. V današnjem svetu pa se ljudi pogosto ocenjuje po njihovih sposobnostih, kar lahko povzroči, da nekateri otroci »menijo, da je to, koliko so vredni, odvisno od tega, koliko so boljši od drugih,« je pisalo v knjigi Thinking and Learning Skills. Otroci so lahko poleg tega, da jih je zaradi takšnega prepričanja »bolj strah neuspeha«, tudi pretirano pod stresom ter zaskrbljeni. V časopisu India Today je pisalo, da naj bi bila v Indiji pri najstnikih zaskrbljenost zaradi pritiska šolanja in tega, da jih doma premalo  podpirajo, ključni dejavnik za to, da je bilo v zadnjih 25 letih trikrat več samomorov.

Otroci so lahko čustveno prizadeti, tudi če se jih ima za »bedaste« ali »neumne«. Takšne krute pripombe prej odvračajo od učenja, kot da bi spodbujale k njemu. Starševska ljubezen pa bi morala biti vedno prijazna, krepiti bi morala otrokovo naravno željo po učenju. Takšno spodbujanje bi moralo biti primerno otroku in mu ne bi smelo vzbujati strahu, da bo ponižan. (1. Korinčanom 13:4) Če se otrok težko uči, mu ljubeči starši skušajo pomagati, pri tem pa mu nikoli ne smejo dajati občutka, da je neumen ali ničvreden. Res je, da sta za to morda potrebni potrpežljivost in taktnost, vendar je vredno truda. Kako gojiti takšno ljubezen? Pomemben prvi korak je imeti duhovni pogled.

Duhovni pogled daje ravnovesje

Na Bibliji temelječa duhovnost je zelo dragocena iz mnogih razlogov. Najprej nam pomaga, da posvetno izobraževanje vidimo v pravi luči, nanj gledamo kot na pomembno, vendar ne kot na najpomembnejše. Denimo matematika je lahko zelo praktična, toda zaradi nje človek ne more postati moralen in načelen.

Biblija nas tudi spodbuja, naj bomo uravnovešeni pri tem, koliko časa posvetimo posvetnemu šolanju. Takole pravi: »Sestavljanje mnogih knjig nima konca, in mnogo učenja utruja telo.« (Propovednik 12:12) Res je, otroci morajo pridobiti osnovno izobrazbo, vendar jim to ne bi smelo vzeti vsega njihovega časa. Potrebujejo tudi čas za druge izgrajujoče dejavnosti, še posebej za duhovne dejavnosti, ki šolajo notranjega človeka.

Še ena značilnost duhovnosti, ki temelji na Bibliji, je skromnost. (Miha 6:8, NW) Skromni ljudje sprejmejo svoje omejitve ter niso žrtve prevelikih ambicij in neusmiljene tekmovalnosti, ki je tako očitna v mnogih izobraževalnih ustanovah. Ambicije skupaj s tekmovalnostjo »so depresivna kombinacija«, piše v India Today. Ne glede na to, ali smo mladi ali stari, je veliko boljše, če udejanjamo tale navdihnjeni nasvet iz Biblije: »Ne postanimo samoljubni in ne izzivajmo drug drugega k tekmovanju, niti drug drugemu ne zavidajmo.« »Ampak naj vsak dokaže, kakšno je njegovo delo, in tedaj se bo imel česa veseliti glede samega sebe, ne pa v primerjanju s kom drugim.« (Galatom 5:26; 6:4, oboje NW)

Kako lahko starši to upoštevajo med otrokovim šolanjem? En način je spodbujanje, naj si vsak otrok zastavi osebne cilje in se primerja sam s sabo. Denimo če je imel vaš sin pred nedavnim test iz matematike ali jezika, naj rezultate primerja s tistimi s prejšnjega testa. Nato ga primerno pohvalite oziroma spodbudite. Tako mu pomagate, da si postavi dosegljive cilje, spremlja svoj napredek in se spoprime s kakršnimi koli težavami ter se pri tem ne primerja z drugimi.

Dandanes pa nekateri sposobni mladi ljudje v šoli ne želijo biti uspešni, ker se bojijo posmehovanja. »Biti dober učenec enostavno ni ‚kul‘,« menijo nekateri mladi. Ali lahko pri tem pomaga duhovni pogled? Seveda! Razmislite o Pismu Kološanom 3:23, v katerem piše: »Vse, kar storite, delajte iz duše, kakor Gospodu in ne ljudem.« Ali si za prizadevno delo sploh lahko zastavite boljši motiv, kot je ta, da bi ugajali Bogu? Takšen plemenit pogled krepi človeka, da se je zmožen upreti škodljivemu pritisku vrstnikov.

Otrokom vcepite ljubezen do branja

Branje in pisanje sta bistveni za dobro izobrazbo – posvetno in duhovno. Starši lahko otrokom privzgojijo ljubezen do pisane besede, tako da jim pričnejo brati že zelo zgodaj. Daphne, ki dela kot korektorica, je vesela, da sta ji starša kot otroku redno brala. »Vame sta vcepila ljubezen do pisane besede,« pravi. »Zato sem znala brati, že preden sem šla v šolo. Naučila sta me tudi, kako raziskovati, da sem lahko sama našla odgovore na svoja vprašanja. To poučevanje je bilo neprecenljive vrednosti in še danes mi koristi.«

 Po drugi strani pa Holt, ki smo ga navajali prej, svari, da branje otrokom »ni nekakšno čudežno zdravilo«. Dodaja: »Če branje ni zabavno staršem in otroku, bo bolj škodovalo kot koristilo. [. . .] Celo otroci, ki jim je všeč, da se jim bere na glas [. . .], tega ne želijo, če ni všeč staršem.« Zato Holt predlaga, naj starši izberejo knjige, ki so zanimive tudi njim, in imajo v mislih, da bodo otroci morda želeli, da jim knjige večkrat preberejo! Dve knjigi, ki jih milijoni staršev po vsem svetu radi berejo svojim otrokom, sta Uči se od Velikega učitelja in Moja knjiga biblijskih zgodb, ki so ju izdali Jehovove priče. Ti publikaciji, ki sta pripravljeni posebej za otroke, sta bogato ilustrirani, spodbujata k razmišljanju in učita o Božjih načelih.

Timotej, kristjan, ki je živel v prvem stoletju, je imel prednost, da sta se mama in babica dejavno zanimali za njegovo izobrazbo, še posebej duhovno. (2. Timoteju 1:5; 3:15) Timotej je odrasel v izjemno odgovornega in zanesljivega človeka, torej z lastnostmi, ki jih sámo posvetno izobraževanje ne more obroditi. (Filipljanom 2:19, 20; 1. Timoteju 4:12–15) Danes imajo občine Jehovovih prič po vsem svetu, po zaslugi ljubečih, duhovno naravnanih staršev, v svoji sredini odlične mlade »Timoteje« – fante in dekleta.

Učite z navdušenjem!

Za učitelja, ki drugim želi vcepiti ljubezen do učenja, »ena beseda povzame vse – navdušenje«, piše v knjigi Eager to Learn. »Navdušeni učitelji že s svojo pojavo dajo učencem vedeti, da uživajo v tem, kar poučujejo, in to je vidno tudi iz tega, kako poučujejo.«

Dejstvo pa je, da vsak roditelj ali učitelj ne prekipeva od navdušenja. Zato se razumni učenci poskušajo  sami motivirati in na učenje gledati kot na svojo odgovornost. Navsezadnje, piše v prej omenjeni knjigi, »z našimi otroki ne bo nihče sedel do konca njihovega življenja in jim pomagal, da se bodo učili, kakovostno opravili delo, razmišljali in se še posebej potrudili razvijati odlične veščine«.

Bodite pozorni, da se to nanaša predvsem na dom in vrednote, ki se jih otroci tam naučijo, in ne toliko na samo šolo. Starši, ali ste navdušeni nad učenjem? Ali vaš dom prežema zdrav duh učenja, takšen, ki poudarja duhovne vrednote? (Efežanom 6:4) Zapomnite si, da bosta vaš zgled in poučevanje vplivala na vaše otroke še dolgo za tem, ko bodo končali šolanje in odšli od doma. (Glej okvir »Kako so lahko družine uspešne v učenju«, na strani 7.)

Vedite, da se ljudje različno učimo

Dva uma si nista enaka; vsak se uči drugače. Kar pri kom učinkuje, morda pri drugem ni tako uspešno. Zato dr. Mel Levine v svoji knjigi A Mind at a Time pravi: »Z vsemi otroki ravnati enako pomeni, da smo do njih nepravični. Različni otroci imajo glede učenja različne potrebe; pravico imajo, da se jim te potrebe zadovolji.«

 Nekateri ljudje si na primer zamisli bolje predstavljajo in zapomnijo, ko vidijo slike ali sheme. Drugi imajo raje pisano ali govorjeno besedo – ali celo kombinacijo obeh. »Najboljši način, da bi si nekaj zapomnili, je, da to spremenite, nekako preoblikujete informacijo,« pravi Levine. »Če je informacija vizualna, jo spremenite v verbalno, če je verbalna, iz nje naredite shemo ali sliko.« Takšen pristop naredi učenje ne samo bolj učinkovito, ampak tudi prijetnejše.

Seveda boste morali morda preizkušati, da boste videli, katera metoda najbolje ustreza vam. Hans, polnočasni oznanjevalec, je preučeval Biblijo z Georgeem, starejšim moškim, ki ima samo osnovno izobrazbo. George je težko dojel in si zapomnil določene točke. Zato mu je Hans poskušal ključne točke ponazoriti s preprostimi skicami, ki jih je risal na samolepilne listke. »Za Georgea je to bila prelomnica,« je dejal Hans. »Pravzaprav je pričel tako dobro dojemati in pomniti informacije, da je bil celo sam presenečen! Ko sem dojel, kako deluje njegov um, sem spoznal, da je veliko bolj bister, kot sem mislil sprva. Kmalu se mu je dvignila samozavest in pouka se je pričel zelo veseliti.«

Nikoli niste prestari za učenje

»Kaj možgani lahko naredijo, je odvisno od tega, ali se jih uporablja,« piše v Inside the Brain. »To je če-ne-uporabljaš-izgubiš stroj, ki se želi naučiti novih veščin.« V tej knjigi še piše: »Raziskovalci dokazujejo, da enako kot lahko razgibavanje ohranja ljudi krepke v njihovih sedemdesetih in osemdesetih letih, lahko tudi umska telovadba koristi starajočim se možganom. Za staranje je dolgo veljalo, da je pogrezanje v umsko nedejavnost, iz katere ni vrnitve. Nova raziskava pa kaže, da je [to] le zakoreninjeno mišljenje in da gre običajno za neuporabljanje možganov. Še več, nekoč veljavno mnenje, da ljudje s staranjem vsak dan izgubijo veliko možganskih celic, ne drži.« Močno pešanje uma je običajno znak bolezni, tudi bolezni srca in ožilja.

 Res je, v kasnejših letih lahko pride do rahlega slabšanja umske učinkovitosti, vendar ne vedno v najizrazitejši obliki. Dejavni možgani, pravijo raziskovalci, se upirajo pešanju, še zlasti če ima človek dobro rutino možganske telovadbe. »Več ko se človek uči, večje so njegove sposobnosti učenja. Ljudje, ki se stalno učijo, so boljši učenci,« piše v knjigi Elderlearning—New Frontier in an Aging Society.

To dejstvo je jasno vidno iz raziskave, ki so jo naredili v Avstraliji. Trajala je 20 let, opravili pa so jo pri ljudeh, starih od 60 do 98 let. Mnogi sodelujoči so glede inteligence nazadovali samo za približno 1 odstotek na leto. Vendar »nekateri, tudi devetdesetletniki, sploh niso nazadovali«, piše v poročilu. »To so bili predvsem ljudje, ki so sodelovali v sistematičnih učnih poskusih, k čemur je spadalo tudi učenje tujega jezika in/ali kakega glasbila.«

George, ki smo ga prej omenili, je bil v svojih 70-ih, ko je pričel preučevati Božjo Besedo. Podobno sta tudi Virginia, ki je sedaj v svojih 80-ih, in njen pokojni mož Robert pričela preučevati Biblijo, ko sta bila že v poznih letih. Virginia pravi: »Čeprav je bil Robert skoraj slep, je v kraljestveni dvorani imel kratke biblijske govore iz očrtov, ki se jih je naučil na pamet. Kar se pa mene tiče, nisem nikoli uživala v branju, sedaj pa z veseljem berem. Pravzaprav sem danes zjutraj prebrala cel Prebudite se!.«

George, Robert in Virginia so samo trije zgledi mnogih starejših ljudi, ki kljubujejo stereotipom in dobro rabijo svoj um. Raziskava kaže, da je možganom 70 oziroma 80 let učenja kakor kaplja v morje – se skoraj ne pozna. Zakaj imajo možgani tolikšne sposobnosti?

[Okvir na straneh 4, 5]

Internet in televizija — koristna ali škodljiva?

»Internet ima prednosti in slabosti,« piše v knjigi A Mind at a Time. Naučiti se najti informacijo je lahko zelo koristno, toda nekateri šolarji, kot piše v knjigi, enostavno »presnamejo informacije, ne da bi jih razumeli ali osvojili. To lahko postane nov stil pasivnega učenja ali celo način, kako postati vešč prepisovalec tujega gradiva.«

Raziskovalci pravijo, da človek, ki preveč gleda televizijo, morda ne zna več poslušati in reševati problemov, otopi mu domišljija in si ne izgrajuje osebnosti. »Televizijski sprejemnik bi moral biti, podobno kot cigaretni zavojčki, označen z opozorilom o nevarnostih za človekovo dobro,« piše v knjigi Eager to Learn.

To, kar otroci najbolj potrebujejo, so »branje in pogovor, ljubezen ter veliko toplih objemov«, piše v neki reviji.

 [Okvir/slike na strani 7]

Kako so lahko družine uspešne v učenju

Spodaj opisane navade in značilnosti lahko pomagajo vaši družini, da bo uspešna v učenju:

▪ Z otroki se veliko in ljubeče pogovarjajte o tem, da od njih pričakujete lepo vedenje

▪ Na marljivo delo glejte kot na ključ do uspeha

▪ Imejte dejaven življenjski slog, ne sedečega

▪ Otroci naj vsak teden doma veliko časa posvetijo učenju in dejavnostim, kot so domače naloge, branje za razvedrilo, konjički, družinski projekti ter gospodinjska dela in naloge

▪ Kot družina se medsebojno podpirajte in skupaj rešujte probleme

▪ Treba je jasno razumeti hišna pravila in jih dosledno izvajati

▪ Sodelujte z učitelji

▪ Dajte prednost duhovni rasti

[Slika]

Starši, ali svoje otroke učite, da uživajo v branju?

[Vir slike]

Povzeto po knjigi Eager to Learn—Helping Children Become Motivated and Love Learning

[Okvir/slike na straneh 8, 9]

Kako se izboljšati v učenju in ga narediti prijetnejšega

Zanimajte se Če vas kaj zelo zanima, bo to zdramilo vaš um. V knjigi Motivated Minds—Raising Children to Love Learning je zapisana naslednja ugotovitev: »Raziskovalci so nezmotljivo dokazali, da je znanje otrok takrat, ko se učijo zato, ker v tem uživajo, globlje, bogatejše in trajnejše. Otroci so tudi vztrajnejši, ustvarjalnejši in z večjo vnemo opravijo zahtevno delo.«

Učenje naj bo življenjsko Pisec in učitelj Richard L. Weaver II. piše: »Ko obstaja neposredna povezava med učenjem v šoli in praktičnimi izkušnjami, je to kot iskrica, ki prižge žarnico razuma.«

Skušajte razumeti gradivo Ko si ljudje prizadevajo nekaj razumeti, aktivirajo svoje sposobnosti razmišljanja in spomin. Učenje na pamet je včasih primerno, vendar ni nadomestilo za to, da se snov razume. »Z vsem svojim imetjem si pridobivaj razumnost. Povzdiguj jo in te bo povišala,« piše v Pregovorih 4:7, 8, SSP.

Bodite zbrani »Zbranost je bistvo učenja,« je pojasnjeno v knjigi Teaching Your Child Concentration. »[Je] tako pomembna, da se imenuje prvi pogoj za inteligenco in je celo enačena z inteligenco samo.« Zbranosti se je mogoče naučiti. Ključ do tega je, da pričnete s kratkimi obdobji učenja in jih nato postopoma podaljšujete.

Povejte z drugimi besedami »Najbolj sposobni učenci so tisti, ki znajo zelo dobro parafrazirati,« pravi dr. Mel Levine v svoji knjigi A Mind at a Time. Ko informacije povemo z drugimi besedami, jih skrčimo na manjše, obvladljive dele, ki si jih je lažje zapomniti. Tisti, ki znajo delati dobre zapiske, si s tem pomagajo in gradiva ne zapisujejo dobesedno.

Povezujte V knjigi The Brain Book Peter Russell to, kar si zapomnimo, primerja s kaveljčki, ki visijo na prejšnjih spominih. Na kratko rečeno, je spomin obogaten, ko nove reči jasno povežete s temi, ki jih že poznate. Več povezav ko naredite, boljši spomin boste imeli.

Predstavljajte si Žive slike so trajne. Zato si skušajte gradivo kako predstavljati. To tehniko uporabljajo tudi strokovnjaki za urjenje spomina. Kot pomoč pri urjenju pogosto ustvarijo pretirane ali smešne predstave.

Ponavljajte V 24 urah lahko pozabimo do 80 odstotkov tega, kar smo se učili. Če po učenju gradivo na kratko ponovimo in nato še čez en dan, en teden, en mesec in celo šest mesecev, zelo izboljšamo svoj spomin. Lahko si celo zapomnimo skoraj vse, kar smo se učili.

[Slike na strani 8]

Starši in učitelji bi morali sodelovati, da bi otrokom pomagali pri učenju

[Slike na strani 10]

Starost ne bi smela biti ovira za učenje