Delovno mesto ali bojišče?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ NEMČIJE

»Enostavno nisem mogel več zdržati. Pri podjetju sem bil več kot 30 let. Postal sem že nadzornik. Nato pa smo dobili novega šefa. Bil je mlad, energičen in poln zamisli. Menil je, da sem v napoto, zato me je vzel na piko. Po mesecih žaljenja, laži in poniževanja sem se psihično zlomil. Ko so mi ponudili upokojitev, sem v to privolil.« (Peter) *

PETER je bil žrtev ustrahovanja na delovnem mestu. Z drugo besedo: »šikanirali« so ga. V Nemčiji, kjer Peter živi, je po ocenah 1,2 milijona ljudi žrtev šikaniranja v službi. Na Nizozemskem se bo moral vsak četrti človek prej ali slej na delovnem mestu spoprijeti s šikaniranjem. V poročilu Mednarodne organizacije dela piše, da je šikaniranje vse večji problem v Avstraliji, Avstriji, na Danskem, Švedskem, v Veliki Britaniji in Združenih državah. Kaj pa sploh je šikaniranje?

»Živčna vojna«

Po besedah iz nemške revije Focus je šikaniranje »pogosto, ponavljajoče se in sistematično nadlegovanje«. Ni le posmehovanje, k čemur lahko spadajo sarkazem, kritiziranje, draženje in norčevanje. Šikaniranje je načrtovan psihičen teror. Cilj je, da žrtev postane izobčenec. *

Taktike šikaniranja so od otročjega nasprotovanja do nasilja. Žrtev obrekujejo, žalijo, se do nje nasilno vedejo in jo ignorirajo. Nekaterim se namerno nalaga preveč dela ali pa se jih vedno izbere, da opravljajo najbolj neprijetna dela, ki jih nihče drug ne želi narediti. Sodelavci morda namerno ovirajo žrtev, ko si prizadeva, da bi bila učinkovita, mogoče  tako, da ji prikrivajo informacije. Lahko se zgodi, da ji prerežejo pnevmatike na avtomobilu ali vdrejo v računalnik.

Nekatere žrtve šikaniranja so tarča samo ene osebe. Veliko pogosteje pa postanejo tarča skupine sodelavcev.

Morda je najbolj presenetljivo to, da šikaniranje velikokrat podpira šef. Nekatere evropske študije so pokazale, da je imel nadzornik aktivno vlogo v približno 50 odstotkih primerov šikaniranja in zelo pogosto je bil on edini kršitelj. Zaradi vsega tega se služba sprevrže v to, kar je nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poimenoval »dolga, utrujajoča živčna vojna«.

Posledice po delovnem času

Posledice šikaniranja pogosto sežejo veliko dlje od delovnega mesta. Mnoge žrtve imajo, ker se z njimi kruto ravna, resne zdravstvene težave. Med posledicami šikaniranja so depresija, motnje spanja in napadi panike. Kako je to vplivalo na Petra, ki smo ga omenili na začetku? Samospoštovanja skorajda ni imel več. Margaret, ki je prav tako iz Nemčije, je zdravnik svetoval, naj poišče pomoč v psihiatrični bolnišnici. Zakaj? Ker so jo v službi šikanirali.  To lahko škodljivo vpliva tudi na odnose z zakoncem oziroma na družinsko življenje.

V Nemčiji je postalo šikaniranje v službi tako običajno, da je neki zavod za zdravstveno zavarovanje za žrtve odprl telefonsko linijo, na katero lahko pokličejo v sili. Pri zavodu so ugotovili, da več kot polovica tistih, ki so poklicali, ni bila zmožna delati do šest tednov, tretjina do treh mesecev, nad 10 odstotkov pa jih ni moglo delati več kot tri mesece. Nemška zdravstvena revija meni, da »je do 20 odstotkov vseh samomorov posledica šikaniranja«.

Jasno je, da se šikaniranje na delovnem mestu lahko spremeni v nočno moro. Ali ga je mogoče kako preprečiti? Kako si je na delovnem mestu mogoče prizadevati za mir?

[Podčrtni opombi]

[Slike na strani 4]

Šikaniranje spremeni delo v živčno vojno