Pogled v svet

Oglaševanje nekakovostne hrane otrokom

Vse več nutricionistov obtožuje podjetja s hitro hrano, da z »intenzivno oglaševalno kampanjo otrokom kvari prehrambne navade in jih spravlja na pot debelosti«, piše v članku, ki ga je objavil tokijski časopis IHT Asahi Shimbun. »Televizija ostaja najvplivnejše sredstvo javnega obveščanja za prodajo otrokom,« piše v poročilu, poleg tega pa prehrambna podjetja »iščejo vse mogoče poti, da bi otrokom predstavila svoje proizvode«. Filmi, igre, spletne strani na internetu, učbeniki in velika paleta igrač vsebujejo oglase prehrambnih podjetij. Zakaj oglašujejo otrokom? »To je največje tržišče,« pravi profesor oglaševanja James McNeal z univerze Texas A&M. Vendar profesor Walter Willet s Harvardske šole za javno zdravje pravi: »Velika večina tega, kar prodajajo, je nekakovostna hrana. Kako pogosto vidite, da bi se oglaševalo sadje in zelenjavo?«

 Umazane plastenke za vodo

Univerza v Calgaryju v Kanadi je odkrila »alarmantno veliko bakterij v plastenkah za vodo, ki se jih je ponovno uporabilo, ne da bi se jih prej opralo«, poroča revija Better Homes & Gardens. V raziskavi je več kot 13 odstotkov plastenk, ki so jih uporabili osnovnošolci, preseglo varno mejo vsebnosti bakterij. Med njimi so bile tudi fekalne bakterije – najbrž, ker imajo učenci slabo navado umivanja rok po opravljeni potrebi. Neka raziskovalka predlaga, da bi se plastenke moralo redno prati z vročo vodo in s čistilom ter povsem osušiti, preden se jih ponovno napolni.

Učne ure glasbe in spomin

Nova raziskava kaže, da »imajo otroci, ki obiskujejo glasbene učne ure, veliko bogatejši besedni zaklad in veliko boljši spomin kot tisti, ki jih ne obiskujejo«, poroča kanadski časopis Globe and Mail. Po besedah dr. Agnes Chan s Kitajske univerze v Hongkongu učenje glasbe spodbuja levo polovico možganov, izboljšuje njihovo splošno delovanje in jim omogoča, da so učinkovitejši pri drugih nalogah, kot denimo pri učenju besed. Preizkuse verbalnega in vizualnega spomina so opravili pri 90 učencih, starih od 6 do 15 let. Tisti, ki so se ukvarjali z glasbo, so se lahko spomnili veliko več besed, kot tisti, ki se niso. Dlje ko so obiskovali glasbene učne ure, bolje so se besedno izražali. »To je kot navzkrižna vadba za možgane,« je dejala Chanova. Meni, da se tisti, ki študirajo glasbo, »v šoli najverjetneje laže učijo«.

Koliko zvezd?

»Astronomom je uspelo izračunati, da se [s teleskopom] z Zemlje vidi 70.000 milijonov milijonov milijonov zvezd – ali sedem z dvaindvajsetimi ničlami,« poroča londonski The Daily Telegraph. Astronomi iz Amerike, Avstralije in Škotske »so prešteli vse galaksije na majhnem področju vesolja blizu Zemlje« in ocenili, koliko zvezd je v vsaki. Iz tega so potem ocenili, kolikšno je število zvezd na ostalem nebu. »To niso vse zvezde vesolja, ampak le tiste, ki jih lahko zaznajo naši teleskopi,« je dejal vodja skupine, dr. Simon Driver iz Avstralije. »Celo poklicni astronom, ki je navajen ogromnih številk, težko to dojame.« S prostim očesom je iz najtemnejših krajev na Zemlji mogoče videti le nekaj tisoč zvezd, iz velikega mesta pa samo 100.

Nizek tlak pnevmatik

»Vsaka sedemnajsta prometna nesreča s smrtnim izidom je neposredno povezana s pnevmatikami,« piše v notici francoske revije Valeurs actuelles. Raziskave, ki jih je opravil proizvajalec gum Michelin, so pokazale, da sta »v letu 2002 dve tretjini vozil imeli najmanj eno pnevmatiko s stalnim nizkim tlakom«. Po besedah Pierra Menendesa, direktorja tehničnih komunikacij pri Michelinu, »so vozniki v zmoti glede tega, da lahko previsok tlak povzroči razparanje zračnic in da je ta nevarnejši kot prenizek tlak. Pravzaprav je povsem nasprotno.« Ko je tlak v zračnicah veliko prenizek, je zavorna pot daljša, pnevmatike se na ovinkih slabše oprijemajo cestišča, in kot piše v poročilu, »nenaden zasuk z volanom lahko povzroči izgubo nadzora nad vozilom«. Še več, s padanjem tlaka pnevmatika spremeni obliko. Zaradi tega se njene sestavine segrejejo, kar lahko povzroči, da nenadoma odpove.

Vera v Franciji slabi

V Franciji »religoznost pojema«, poroča francoski dnevnik Le Monde. Čeprav 73 odstotkov prebivalcev Francije trdi, da so verni, jih je samo 24 odstotkov prepričanih, da Bog »zagotovo« obstaja. Nadaljnjih 34 odstotkov jih pravi, da je »verjetno«, 19 odstotkov »neverjetno« in 22 odstotkov, da je »nemogoče«, da bi Bog obstajal. Samo 12 odstotkov anketiranih se vsaj enkrat na teden udeleži verskega obreda, 25 odstotkov pa jih »vsak dan« ali »pogosto« moli. Sociolog Régis Debray je rekel, da ljudje niso več pripadniki religije zaradi vere, ampak samo zaradi pripadnosti. »Religija postaja nalepka,« je dejal.

Trobente iz školjk

»Staroveške perujske trobente iz školjke vrste Strombus so morda rabili za prenašanje sporočil na velike razdalje,« poroča revija New Scientist. Raziskovalci so v Peruju našli 20 okrašenih tovrstnih trobent in vsaka je bila izdelana tako, da je na njej lahko ustnik. V laboratoriju so trobente ustvarile glasnost 111 decibelov – kar je skoraj enako glasnosti motorne žage. »V tihih andskih hribih se je prodoren zvok trobent lahko slišal najmanj štiri kilometre daleč,« piše v New Scientistu.

Poročna darila s kreditnih kartic

Na tradicionalnih turških porokah prijatelji nevesto okitijo z nakitom, ženina pa ovesijo z denarjem. Vendar v Turčiji, kakor tudi v mnogih drugih državah, postajajo vse bolj priljubljene kreditne kartice. Na neki nedavni poroki v Antalyi je poročni par na zabavo prinesel prenosni čitalec kreditnih kartic, poroča časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung. Prijatelji in sorodniki so povlekli kartice skozi napravo in prenesli denar na bančni račun para, nato pa ju »okrasili« z natisnjenimi potrdili.

Ogrevanje panja

Čebele »s tresenjem letalnih mišic« proizvajajo toploto in to jim omogoča, da preživijo mrzle zime, poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung. Vendar temperatura v panju ni povsod enaka. Povprečna telesna temperatura čebel sredi panja je 30 stopinj Celzija, na zunanjosti pa 12 stopinj Celzija ali manj. Znanstveniki z Univerze v Gradcu so ugotovili, da čebele na sredini panja veliko bolj tresejo letalne mišice kot tiste ob stenah. Tako zmanjšajo količino toplote, ki se izgubi v zunanjost, in s tem zmanjšajo potrebe po hrani pozimi. Še vedno pa ostaja vprašanje: Kako čebele v toplem, prijetnem jedru panja vedo, da morajo ustvariti več toplote kot čebele, ki so bliže zunanjosti?