Spremenjene vrednote – ali se vam zdi, da nekaj manjka?

»KAJ je najpomembnejši problem, s katerim se spoprijema država?« Večina anketiranih ljudi v Združenih državah je na to vprašanje odgovorila, da je na vrhu ali pa blizu vrha lestvice zaskrbljenost glede družinskega in moralnega propada. Niso edini, ki menijo tako.

V pariškem dnevniku International Herald Tribune je denimo pisalo: »Obstaja očitno hrepenenje, še posebej med mladimi, po nekakšni združevalni viziji, skupku priznanih idealov, s pomočjo katerih bi se spoprijeli s silami pohlepa, sebičnosti in nesodelovanja, za katere se zdi, da prevzemajo nadzor nad svetom, in jih ukrotili. [. . .] Ta vse bolj pereča razprava o potrebnem skupku vrednot, ki bi bil sprejemljiv za ves svet, je dokaz, da nekaj manjka.«

Ali menite, da imajo vlade in svetovni voditelji, tudi vodilni poslovneži, vrednote, ki jih potrebujejo, da nas popeljejo v srečnejšo, varnejšo in zanesljivejšo prihodnost? Ali se vam vsaj do neke mere zdi, da zaradi spreminjajočih se vrednot, ki jih vidite v svetu okoli sebe, nekaj manjka?

Zelo zaskrbljujoča je lahko vaša osebna varnost. Ali živite na področju, kjer je varno, da vrata svojega doma pustite odklenjena? Ali se v večernih urah brez zadržkov sprehajate po ulicah vaše soseske? Če imate srečo, da živite na področju, kjer ni odkritega vojskovanja, etničnih nemirov ali smrtonosnega bojevanja med tolpami, vas je še vedno lahko strah, da vas bo kdo pretepel, napadel, vdrl v vaše stanovanje ali vas okradel. Razumljivo je, da ste zaradi tega zaskrbljeni in se vam morda zdi, da nekaj manjka.

Poleg tega ste morda vsaj deloma izgubili občutek zaupanja v druge, ki ste ga nekdaj imeli. Morda sami doživljate, tako v službi kot v zasebnem življenju, naraščajočo težnjo posameznikov, da bi vam storili krivico, če bi od tega imeli korist, pa naj bo ta še tako majhna.

 Potreba po zgledni vladi

Skozi vso zgodovino je obstajala splošno znana povezava med osebnimi vrednotami, ki jih ima vsak član družbe, in vrednotami, po katerih se ravnajo njihovi voditelji. Calvin Coolidge, ki je kasneje služil kot predsednik Združenih držav, je dejal: »Ljudje govorijo o naravnih pravicah, a pozivam kogar koli, naj pokaže, ali so kje v naravi kdaj obstajale pravice oziroma smo jih prepoznali, dokler ni bil pravočasno razglašen skupek uradnih zakonov, ki te pravice navajajo in ščitijo.«

Konec koncev je vlada – ne glede na to, kako je prišla na položaj – tista, ki lahko pospešuje ali ovira državljanske pravice, kot so svoboda tiska, svoboda zbiranja, svoboda veroizpovedi in svoboda javnega izražanja, pravica pred nezakonitim odvzemom prostosti in nadlegovanjem ter pravica do poštenega sojenja.

Abraham Lincoln, ki je bil kasneje predsednik Združenih držav, je nekoč dejal: »Legitimen namen vlade je, da za skupnost ljudi dela vse, kar bi ti potrebovali, pa tega ne morejo narediti sami ali pa lahko to naredijo le deloma – s svojimi posebnimi in lastnimi sposobnostmi.« Ko vlade izpolnjujejo takšne plemenite cilje, ljudje zaupajo tistim, ki imajo oblast.

Vendar pa je videti, da sta danes takšno zaupanje nadomestila cinizem in nezaupanje. Neka nedavna raziskava v Združenih državah je pokazala, da je 68 odstotkov anketirancev presodilo, da so etične navade zveznih uradnikov le povprečne ali celo manj primerne. V mnogih državah sta splošen vtis, ki ga imajo ljudje o vladnih uradnikih, omajala škandalozno podkupovanje in korupcija na najvišji ravni. Razumljivo je, da ima vse več ljudi občutek, da nekaj manjka.

 Dober zgled kralja Salomona

Neki starodaven zgled ponazarja, kako močan vpliv lahko imajo vrednote vladajočih. Kralj Salomon je od 1037. do 998. leta pr. n. š. vladal dvanajstim Izraelovim rodovom. Njegov oče, kralj David, je bil eden od Izraelovih izjemnih kraljev. Biblija opisuje Davida kot ljubitelja resnice in pravičnosti, predvsem pa kot človeka, ki je brezpogojno zaupal v svojega Boga Jehova. David je Salomona poučeval o enakih vrednotah.

Vsemogočni Bog se je Salomonu prikazal v sanjah in mu dejal: »Prosi, kaj naj ti dam.« (2. letopisov 1:7) Salomon ni prosil za veliko bogastvo, osebno slavo ali politične zmage, temveč je pokazal, kakšne vrednote ceni. Prosil je za modro, razumno in poslušno srce, da bi lahko dobro vladal izraelskemu narodu.

Kako je Salomonovo vladanje vplivalo na ljudi? Bog ga je blagoslavljal z modrostjo, slavo in osebnim bogastvom – vse dokler je bil zvest duhovnim vrednotam naroda. Arheološka odkritja potrjujejo gmotno blaginjo Salomonove vladavine. V knjigi The Archaeology of the Land of Israel piše: »Bogastvo, ki je pritekalo na dvor od vsepovsod, in cvetoča trgovina [. . .] sta povzročila nenavadno hitro in opazno revolucijo v vsakem pogledu gmotne kulture.«

Da, Salomonovo dobro vladanje je njegovim podložnikom prineslo mir, varnost in srečo. »Juda in Izrael je prebival brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, od Dana do Bersebe vse dni Salomonove.« (1. kraljev 4:20, 25)

Slab zgled kralja Salomona

Na žalost pa so se Salomonove vrednote sčasoma spremenile, podobno kot se zgodi z vrednotami mnogih današnjih voditeljev. V Bibliji piše: »Imel je sedemsto žen kneginj in tristo priležnic; in žene so odvrnile srce njegovo. In ko je bil Salomon star, so mu njegove žene naklonile srce, da je šel za drugimi bogovi; in ni bilo srce njegovo popolnoma vdano GOSPODU, Bogu njegovemu, kakor je bilo srce njegovega očeta Davida.« (1. kraljev 11:3, 4)

Kako so spremenjene vrednote kralja Salomona vplivale na njegovo ljudstvo? Salomon je v poznem obdobju svojega vladanja, kljub velikim sposobnostim in modrosti, postal zatiralski vladar. Visoki stroški njegove vlade so bili preveliko breme za državni proračun. Delovna sila je postala nezadovoljna. Politični tekmeci so se upirali kralju in želeli nasilno prevzeti oblast. Narod je izgubil skoraj ves občutek za enotnost. Kako ironično, da je Salomon sam napisal: »Ko se množe pravični, veseli se ljudstvo, ko pa gospoduje brezbožnik, ljudstvo zdihuje.« (Pregovori 29:2)

Kmalu po Salomonovi smrti so politični nemiri in nezaupanje pripeljali do razdelitve naroda in do obdobja stisk, neenotnosti in slabšanja razmer. Izraelci so imeli močan občutek izgube. Njihova vlada je spremenila svoje vrednote in pozabila na to, kaj je najboljše za ljudstvo. Največja napaka pa je bila, da se njihovi voditelji niso menili za Jehova in njegove zakone. Tako je trpel celoten narod.

Današnje splošno razširjeno pomanjkanje zaupanja

Danes so v vladnih, poslovnih in religioznih krogih mnogi premalo pozorni na ohranjanje visokih vrednot. V zameno je to v umu in srcu prebivalstva na splošno povzročilo občutek, da nekaj manjka. Vse več vlad in drugih voditeljev ne more rešiti osnovnih problemov držav.

Ne uspe jim denimo ustaviti vojne ali zmanjšati vse višjih stroškov zdravstvenega varstva oziroma škodljivih učinkov nezakonite prodaje drog. Sesul se je tudi izobraževalni sistem. Številne vlade celo sponzorirajo organizirano hazarderstvo. Podobno so se mnogi poslovneži in religiozni voditelji izkazali kot šokantno razočaranje, saj so njihova dejanja skorumpirana in nemoralna. Ne preseneča, da obstaja vsesplošno pomanjkanje zaupanja v neoporečnost tistih, pri katerih ljudje iščejo vodstvo.

Ali je mogoče, da bi katera vlada zaščitila in celo povedla v vzdrževanju osnovnih človekovih pravic in vrednot? Seveda je mogoče. Naš sklepni članek bo pojasnil, kako.

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

‚zdi se, da pohlep, sebičnost in nesodelovanje prevzemajo nadzor nad svetom.‘ (INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE)

[Slike na strani 8]

Ko je kralj Salomon udejanjal Božje zakone, je visoke vrednote prenašal tudi na svoje podložnike