Bliža se parada pritlikavih pingvinov!
Bliža se parada pritlikavih pingvinov!
OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE
MNOŽICA je tiha in v pričakovanju. Budne oči strmijo v daljavo, da bi ujele prvi pogled na glavne igralce. Z žarometi osvetljeno prizorišče oživi, ko se na obali pojavi drobcena postava . Med množico se širi navdušujoče mrmranje, ko se prvi pridruži druga in nato še ena postava. Večerna predstava se je pričela. Bliža se parada pritlikavih pingvinov s Filipovega otoka!
Pingvini so prvič prikorakali na svetovno prizorišče, ko sta v 16. stoletju znana raziskovalca Vasco da Gama in Ferdinand Magellan preplula velike južne oceane. Najprej so se ljudje spraševali, kam uvrstiti tega pingvina. Perje je imel kot ptič, plaval je kot riba, po zemlji pa je hodil kot kopenska žival. Zadevo je končno rešilo perje. Samo ptice imajo perje, torej mora biti ptič. To družino neletečih ptic sestavlja 18 različnih vrst, in sicer od imenitnega cesarskega pingvina in adelijskih pingvinov z Antarktike do ekvatorialnega galapaškega pingvina.
Ali bi želeli obiskati kolonijo pingvinov v njihovem naravnem okolju? Potem pridite na Filipov otok, ki je le 140 kilometrov jugovzhodno od sodobnega mesta Melbourne v Avstraliji. Ta kraj vsako leto obišče okoli 500.000 obiskovalcev in tam jih navduši to miniaturno čudo. Zakaj so pritlikavi pingvini s Filipovega otoka tako prikupni?
»Ljubki, a poskočni«
Pritlikavi pingvini, odeti v svoje svečano črno-belo perje, hitro očarajo tiste, ki jih vidijo. So najmanjša vrsta pingvinov na svetu, saj so visoki približno 33 centimetrov in tehtajo le en kilogram. A naj vas to ne zavede! Kar jim primanjkuje v velikosti, več kot nadomestijo z vztrajnostjo in vzdržljivostjo.
»Pritlikavi pingvini so ljubki, a poskočni,« razlaga profesor Mike Cullen, ki je več kot 20 let preučeval pingvine v koloniji na Filipovem otoku. Ti najmanjši pingvini so tudi najbolj glasni. Ponoči se v koloniji razlega godrnjanje, vreščanje, trobljenje in kričanje, ko pingvini branijo svoja gnezda pred vsiljivci, privabljajo pozornost bodočega tovariša ali pa uživajo v »vaji zborskega petja« s svojim tovarišem.
Ko so pritlikave pingvine leta 1780 prvič opisali, so jih primerno poimenovali Eudyptula minor, kar v grščini pomeni »vešč majhen potapljač«. Ker imajo aerodinamična telesa v obliki torpeda, gladko, za vodo neprepustno perje in krila, ki so podobna plavutim, je videti, kot da dobesedno letijo skozi vodo.
Popoln »rešilni jopič«
Ti pingvini lahko v svojem iskanju hrane dnevno preplavajo do 100 kilometrov, in če je treba, ostanejo na morju tudi več dni ali tednov. Kako na morju spijo? Odgovor je v njihovem edinstveno oblikovanem perju. Pingvini imajo gost plašč puha in močno
strnjenega perja, ki je tri- do štirikrat gostejše kot pri letečih pticah. Zrak, ujet pod tem plaščem, za ptico deluje kot izolator in ji daje naravni vzgon, podobno kot rešilni jopič. Tako lahko pingvin zlahka spi na morju, saj se guga kot zamašek iz plute, z razprostrtimi plavutmi kot stabilizatorji, kljun pa ima varno nad površjem vode.Seveda celo gost pingvinov plašč ne bi bil zaščita, če bi ga premočila mrzla voda, v kateri si išče hrano. Noben problem za pingvina – posebna oljna žleza nad njegovim repom izloča tekoč vosek. Ko se pingvin čisti, si s kljunom razmaže ta vosek po perju, ki tako ostane nepremočljivo, čisto in zdravo. Noben potapljač ne bi mogel imeti boljšega oblačila za obvladovanje življenja na morju.
Ali tej živali, ki plove po morju, pomanjkanje pitne vode na morju predstavlja kakšno težavo? Dve edinstveno zasnovani žlezi, ki sta tik nad očmi, razsoljujeta morsko vodo. Pingvin samo strese kljun in tako iz vsake nosnice odstrani neželeno sol.
Poleg tega imajo pingvini oči posebej zasnovane, da lahko pod vodo vidijo enako dobro kot nad njo. Jasno je, da je ta žival povsem opremljena za življenje v vodi. Vendar na našo srečo pritlikavi pingvini ne preživijo ves svoj čas na morju.
Njihova vez s kopnim
Filipov otok in bližnje kopno imata grapavo, peščeno obalo, prekrito z gosto travo in listjem. To je popolno okolje za kolonijo 26.000 pritlikavih pingvinov. Življenje se prične v gnezdu, ki sta ga starša pridno izkopala v obalni peščeni sipini. Novo izležena jajca lahko kar nekaj dni ostanejo hladna, a živa, preden se oba starša pričneta skrbno izmenjevati pri valjenju. Ptice, ki valijo, imajo na spodnjem delu trebuha posebno valilno zaplato, bogato s krvnimi žilami. Ko valijo jajce, se ta zaplata napolni s toplo krvjo in tako razvijajočemu se jajcu prenaša potrebno toploto. Ko se pingvina med valjenjem menjujeta, zaplata pri tistem, ki ne vali, usahne, zaradi česar perje postane nepremočljivo in pingvin se lahko ponovno vrne v morje po hrano.
Po tem ko se mladiček izleže, raste nenavadno hitro. V samo osmih do desetih tednih je mladi pingvin tako velik kot odrasla žival in pripravljen za morje. »Presenetljivo je, da se mladi pingvini podajo na daljša potovanja po morju, opremljeni le z izredno garnituro fiziološke opreme [. . .] in nizom instinktov, s katerimi preživijo,« piše v knjigi Little Penguin—Fairy Penguins in Australia.
Operjeni pingvini lahko v naslednjem letu ali največ treh preplavajo na tisoče kilometrov. Večino tega časa so na morju. Tisti, ki preživijo, se običajno vrnejo v domačo kolonijo, kjer se parijo, in sicer največ 500 metrov od kraja, kjer so se izvalili. Kako poznajo pot domov? Nekateri trdijo, da se pingvini usmerjajo po soncu, tako da uporabljajo vgrajeno biološko uro, kot nadomestilo gibanja sonca po nebu. Drugi menijo, da pingvini prepoznavajo njim znana geografska znamenja. Kakor koli že, nenavaden prizor, kako se ti pomorščaki vrnejo na kopno po dolgem potovanju ali po težavnem dnevu ribarjenja, privablja množice ljudi na Filipov otok.
Naj se parada prične!
Ko se začne mračiti, na stotine navdušenih obiskovalcev sedi na svojih sedežih, pripravljeni, da si ogledajo večerno parado pingvinov. Veliko pred tem so se pingvini v velikih jatah, sestavljenih iz stoterih ptic, zbrali na morju proč od obale . Plaža je osvetljena z več žarometi. Pihlja lahen vetrič in nizki valovi pluskajo na obalo. Občinstvo obhajajo dvomi. Kje so pingvini? Ali bodo prišli na obalo? Ravno takrat se pojavijo prvi pritlikavi pingvini ter se plašno obotavljajo na obali. Nenadoma se prestrašijo in izginejo v morju. Ker se pingvini zavedajo nevarnosti plenilcev, kot so orli, so zelo pozorni. Kmalu se ponovno pojavijo in počasi postanejo bolj zaupljivi. Končno pogumen pingvin stopi iz vode in živahno raca čez obalo proti zavetju sipin. Drugi v skupini mu hitro sledijo. Ne menijo se za luči in gledalce, zato korakajo po obali in dajejo vtis živahne parade.
Ko pingvini pridejo do varnih sipin, se vidno sprostijo in zberejo v večjih skupinah za čiščenje perja. Skupina za skupino tako prečka obalo. Ustavljajo se, da se pomešajo med seboj in »kramljajo« s sosedi, preden odtavajo domov. Za nekatere to pomeni težavno hojo, poskakovanje in vzpenjanje po 50 metrov visokih čereh, preden pridejo do svojih brlogov.
Majhni pingvini – velika vprašanja
Kot druge živali po svetu se tudi pritlikavi pingvini spoprijemajo s številnimi izzivi, od katerih so mnogi povezani s človekom. Ogrožajo jih nafta, izlita iz ladij, ki plujejo mimo, krčenje okolja zaradi človekovih dejavnosti in prinešeni plenilci, kot so lisice in domači hišni ljubljenčki.
V reševanje tega problema je bil vložen hvalevreden trud. V preteklih letih se je število pritlikavih pingvinov v rezervatu pingvinov na Filipovem otoku ustalilo. »Zmagujemo, [. . .] a počasi,« poudarja profesor Cullen in dodaja, »največji izziv, s katerim se sedaj spoprijemamo, je zagotoviti pingvinom dovolj hrane [. . .], kar pa je povezano z usodo oceanov in celotnega človeštva.« Učinki globalnega segrevanja in vremenskih pojavov (kot je El Niño), ki vplivajo na oceansko zalogo hrane, postavljajo veliko vprašanj. Te raziskovalci sedaj intenzivno preučujejo.
Rezultati te raziskave bodo nedvomno povečali naše cenjenje raznolikosti, a krhkosti planeta, katerega si delimo. Zaradi nežne skrbi, katera se že izkazuje divjemu življu na Filipovem otoku, boste morda tudi vi kdaj imeli priložnost biti med gledalci, ki navdušeno zašepetajo: »Bliža se parada pritlikavih pingvinov!«
[Zemljevid na strani 15]
(Lega besedila – glej publikacijo)
FILIPOV OTOK
[Slike na straneh 16, 17]
Gledalci, sedeži in žarometi – prizorišče je pripravljeno za parado pingvinov
[Slike na strani 17]
Od mladiča do odrasle ptice v samo desetih tednih
[Navedba vira slike na strani 15]
Fotografije: Photography Scancolor Australia
[Navedba vira slike na strani 16]
Fotografije na straneh 16 in 17: Photography Scancolor Australia