Zaspani najstniki – zaskrbljujoč problem?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KANADE

POMANJKANJE spanca zmanjšuje umske sposobnosti in uničuje spomin, med najbolj izpostavljenimi pa so mladostniki, poroča kanadski časopis Globe and Mail. »Pomanjkanje spanca pri otrocih in mladostnikih je povezano tudi z vedenjskimi motnjami, razdražljivostjo in hiperaktivnostjo.« Znanstveniki so raziskovali spalne navade kakih 2200 dijakov in ugotovili, da jih približno 47 odstotkov spi manj kot priporočljivih osem ur na noč.

Čeprav mladostnikom pogosto krajša potreben spanec njihov življenjski slog, pa »nekateri med njimi morda trpijo zaradi neodkritih zdravstvenih težav«, poroča Globe. »Nočna apneja prizadene približno 4 odstotke otrok, starih od 4 do 18 let.« Med spanjem se zračna pot za žrelom delno ali v celoti zapre in prepreči dotok kisika. Tako se možgani ne spočijejo popolnoma in otroci se zbudijo utrujeni in razdraženi.

Simptomi, ki kažejo na možnost te motnje, so med drugim smrčanje ali sopenje med spanjem, pogosti jutranji glavoboli, težave s spominom in zbranostjo, kakor tudi nenehna in pretirana zaspanost čez dan. Starše se spodbuja, naj tu in tam prisluhnejo svojim otrokom, ko ti trdno spijo. Pediater dr. Robert Brouillette, izvedenec za spanje v Otroški bolnišnici v Montrealu, pravi, da lahko otrok s to motnjo med spanjem neha dihati, čeprav se prsni koš morda dviguje in spušča. »Tak premor se konča, ko se otrok zbudi ali delno predrami [in] nekajkrat globoko zajame zrak, nato pa znova utone v spanec.« Takšni premori lahko vsako noč nastopijo po več stokrat in povzročijo, da se otrok zbudi povsem izčrpan.

Ameriško združenje za motnje pri spanju priporoča hladno in temno spalnico brez kakršnih koli motenj, kot je televizija ali računalnik. Otroci in mladostniki se bodo dobro naspali tudi, če jim bo v navadi, da gredo vedno spat ob isti uri in se ob isti uri tudi zbudijo. Nekateri z nočno apnejo uporabljajo aparat za trajen pozitiven pritisk v dihalih, ki nežno potiska zrak skozi nosnici in usta tako, da med spanjem obdrži nebo grla odprto. Neka pediatrinja je pojasnila: »Spanje je pomembnejše od hrane, ki jo jemo. Je pomembnejše od telovadbe. Spanje vpliva na naše hormone, naša čustva in naš imunski sistem.«