Odkrivanje dragocenosti v bisernem pristanu

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

BROOME je mesto na severozahodu Avstralije, ki ga obdajajo oceani peska in vode. Na jugovzhodu se proti sredini Avstralije razteza Velika peščena puščava. Proti zahodu se Indijski ocean razteza proti obalam Afrike. Cikloni pogosto prizadenejo ta severozahodni del kontinenta.

Nekoč so bile pod tropskimi valovi Brooma kolonije ostrig bisernic tako obilne, da je bil Broome znan kot Biserni pristan. Pirati, sužnji in biserni mogotci so del živopisne zgodovine Brooma.

Piratovo odkritje

Čeprav je Nizozemec Dirck Hartog ta oddaljeni del sveta raziskoval že leta 1616, je zahodna obala Avstralije ostala precejšna neznanka vse do leta 1688. Tega leta je angleški pisatelj, umetnik in pirat, William Dampier, po naključju priplul na to obalo, na krovu piratske ladje Cygnet. Ko se je vrnil domov, je svoja doživetja objavil. S svojimi zapiski in risbami je tako vzdramil domišljijo svojih rojakov, da mu je Kraljeva mornarica dala ladjo in ga poslala na pot do Nove Holandije, kot se je takrat imenovala Avstralija, da jo razišče.

Dampierjevo odpravo na mornariški ladji Roebuck so imeli za polomijo. Odkrili niso nobene nove dežele in potovanje se je končalo, ko se je trohneča ladja razbila in potopila. Dampier je preživel in v zapise o svojem potovanju zapisal tudi odkritje bisernic.

Pridobljeno s krvjo in z gumbi

Preteklo je še 160 let, preden so dojeli vrednost Dampierjevega odkritja. Leta 1854 so na področju, ki ga je Dampier poimenoval Shark Bay, pričeli nabirati bisere, vendar je bila ta dejavnost le delno uspešna. Medtem pa so v bližnjih vodah Nichol Baya odkrili orjaško ostrigo Pinctada maxima. Iz te ostrige, ki je velika kot krožnik, so pridobivali najboljšo biserovino na svetu – snov, za katero je bilo veliko povpraševanje v proizvodnji gumbov.

V 1890-ih letih so v Anglijo vsako leto prepeljali za približno 224.400 evrov biserovine iz kolonije ostrig v Broomu. Čeprav so v školjkah našli ugnezdenih veliko vrednih biserov, so ti predstavljali drugoten zaslužek. Prvim bisernim mogotcem je namreč največ bogastva prinašala školjka sama, in sicer bogastvo, ki je bilo velikokrat plačano s krvjo.

Sprva so se biserni mogotci dobrikali domačim Aboriginom oziroma so jih silili, da so se potapljali in iskali bisere, kar so ti kmalu mojstrsko obvladali. Toda potapljanje je nevarno delo in veliko potapljačev je utonilo ali pa so jih ubili morski psi. Mnogi potapljači so umrli tudi zaradi slabih delovnih razmer, ki so jim jih določali delodajalci. Ti so aboriginsko delovno silo nadomeščali s potapljači iz Malezije in z Jave. Ko so plitva nahajališča ostrig izčrpali, so globlja nahajališča dosegli s pomočjo potapljaške čelade, ki so jo takrat ravno izumili.

‚Sodoma in Gomora‘ bankrotira

Broomska flota za iskanje biserov je narasla v armado z več kot 400 čolni. Azijska, evropska in aboriginska kultura so tvorile mešanico, ki je bila edinstvena in pogosto zaznamovana z razbrzdanostjo. Takratno družbeno ozračje je dobro opisal neki pobiralec biserov: »Broome [je bila] bogata, grešna in strpna skupnost, v kateri so na pogosto duhovniško primerjanje s Sodomo in Gomoro gledali kot na primerno priznanje napredku mesta, ne pa kot na svarila o prihodnji božanski kazni.«

 Toda z izbruhom prve svetovne vojne je svetovna trgovina z biserovino propadla in Broome je nenadoma bankrotiral. Industrija je na kratko znova oživela med svetovnima vojnama, vendar je Broome po drugi svetovni vojni doživel še en udarec. Izumili so plastiko in plastični gumbi so kmalu spodkopali povpraševanje po biserovini.

Proizvodnja ‚diamantov globin‘

Ob koncu druge svetovne vojne je avstralska delegacija obiskala farme za gojenje biserov v Agu na Japonskem. Tam je Kokiči Mikimoto izpopolnil umetnost gojenja biserov z umetnim vnosom peska v ostrige. Glede na zapis v knjigi Port of Pearls je Mikimoto Avstralcem povedal, da »bi lahko v njihovih toplih vodah v večji avstralski školjki [ostrigi] gojili celo še boljše bisere«. Njegov nasvet so upoštevali in v 1970-ih letih so avstralske ostrige že pridelovale nekatere največje in najdragocenejše gojene bisere na svetu.

Gojeni biseri v mnogih predelih sveta dosežejo velikost 11 milimetrov v premeru, medtem ko lahko južnomorski biseri zrastejo do velikosti 18 milimetrov. Samo en niz teh velikih biserov je lahko vreden preko 590.000 evrov. Ni presenetljivo, da te okrogle bisere imenujejo diamanti globin!

[Slike na straneh 14, 15]

William Dampier

Nabiralec biserov zbira bisernice v obalnih vodah severno od Brooma

Strokovnjak iz ostrige jemlje biser

Ena od prvotnih ribiških ladij, obnovljena za plovbo

Biseri so najrazličnejših barv (fotografija je povečana)

[Vir slike]

William Dampier: By permission of the National Library of Australia - Rex Nan Kivell Collection, NK550; potapljač: © C. Bryce - Lochman Transparencies; ogrlica in strokovnjak: Courtesy Department of Fisheries WA, J. Lochman; ladja: Courtesy Department of Fisheries WA, C. Young; biseri od blizu: Courtesy Department of Fisheries WA, R. Rose