Drevo, ki se zgodaj prebudi

KONEC januarja ali na začetku februarja se terasasta pobočja Izraela občutno spremenijo. Mandljevci se prebudijo iz zimskega spanja in naenkrat zacvetijo. Ker je mandljevec med prvimi drevesi, ki to naredijo, je pogled na pokrajino običajno čudovit. Njegovi beli in rožnati cvetovi lepšajo zimsko pokrajino in nas spominjajo na Salomonove besede iz Propovednika 12:5. Tam pisec primerja sive lase starosti s ‚cvetenjem mandljevca‘.

Če upoštevamo mandljevčevo izredno zgodnje cvetenje, potem je hebrejska beseda za mandljevec povsem primerna, saj dobesedno pomeni »prebujeni«. V Bibliji se zato uporablja v mnogih učinkovitih ponazoritvah. Prerok Jeremija je denimo imel vizijo, v kateri je videl vejo mandljevega drevesa. Kaj je predstavljala? »Bedim nad svojo besedo, da jo izpolnim,« mu je povedal Jehova. (Jeremija 1:11, 12, SSP) Seveda se Jehova nikoli ne utrudi in nikoli ne spi. Toda s temi besedami je poudaril željo, da dokonča svoje delo. (Izaija 40:28)

Stoletja pred Jeremijevimi dnevi je cvetoča mandljeva palica ponazarjala tistega, ki ga je Jehova postavil za velikega duhovnika. Za vsakega od dvanajstih Izraelovih rodov so v shodni šotor pred Jehova položili palico. Naslednje jutro Aronova palica ni le čudežno vzcvetela, ampak so na njej bili tudi zreli mandeljni! To palico so nekaj časa hranili v skrinji zaveze kot znamenje narodu, da naj nikoli več ne godrnjajo zoper Jehovove postavljene predstavnike. (4. Mojzesova 16:1–3, 10; 17:1–10; Hebrejcem 9:4)

Jehova je želel, da podobe mandeljnovih čudovitih cvetov lepša zlati sedemramni svečnik, ki je razsvetljeval sveto shodnega šotora. Glede na opis je Mojzes zapisal: »Tri čašice, slične mandeljnovemu cvetu, so bile z glavico in cvetico na eni veji, in tri čašice, slične mandeljnovemu cvetu, z glavico in cvetico na veji drugi: tako je bilo na šesterih vejah, raztezajočih se iz svečnika. In na deblu svečnika štiri čaše, slične mandeljnovemu cvetu, s svojimi glavicami in cveticami.« (2. Mojzesova 37:19, 20)

Čeprav Biblija mandljevec redko omenja, pa našo pozornost usmeri na njegove čudovite bele cvetove in zgodnje prebujanje. Predvsem pa nas to privlačno drevo spominja na to, da Jehova ne bo počival, vse dokler ne bo izpolnil svojega namena. (Izaija 55:11)