Pogled v svet

Sodobni galejski »sužnji«

»Z več deset tisoč mornarji na trgovskih ladjah se ravna kot s sužnji,« piše v International Herald Tribune. Mednarodna komisija za ladijski promet je v svojem poročilu razodela, da so ti mornarji »izpostavljeni slabim varnostnim razmeram, nedohranjenosti, posilstvom, pretepanju, delati morajo nadure, pa tudi plač jim ne izplačujejo«. V nekaterih posadkah mornarji, ki se pritožujejo ali pa iščejo pomoč pri delavskih sindikatih, tvegajo, da bodo prišli na črno listo ali celo, da jih bodo vrgli čez palubo. Največ žrtev tega »sodobnega suženjstva« je iz držav v razvoju. Zaradi gospodarskih težav v njihovih domovinah mnogi nimajo drugega vira dohodka. Zato, kot pravi avtor poročila, končajo »ranljivi, [. . .] ogoljufani in oropani«.

Izguba »skrivnosti narave«

»Združeni narodi menijo, da bi lahko v naslednjem stoletju do 90 odstotkov svetovnih jezikov izumrlo, z njimi pa tudi veliko dragocenega znanja o naravi,« je bilo rečeno v prispevku za BBC. Prvotni jeziki pogosto služijo kot skladišča izročil, pesmi in zgodb, ki se prenašajo iz roda v rod in s sabo nosijo dragoceni pouk o domačem okolju in tamkajšnjem živalskem življenju. Na primer Turkani, ki živijo na severozahodu Kenije, že dolgo opazujejo vedenje določenih ptic, da bi ugotovili, kdaj bo deževalo. Na podlagi tega se odločajo, kdaj bodo posadili poljščine. Če bo njihov jezik izumrl, se bo več generacij vredno znanje izgubilo. Izumrlo je že 234 prvotnih jezikov, zelo blizu izginotja pa je še nadaljnjih 2500 jezikov. V poročilu Združenih narodov, ki opozarjajo na posledičen porast slabih letin, piše: »Skrivnosti narave, ki so zaklenjene v pesmih, povestih, umetnosti in rokodelstvu prvotnih prebivalcev, se lahko za vedno izgubijo.«

Papir ima še vedno prednost

Pred več kot četrt stoletja so napovedovali, da bo raba papirja upadla, ko bodo računalniki postali sestavni del pisarn in se bo dalo informacije elektronsko shranjevati. Kljub temu pa povpraševanje po papirju še vedno narašča. Kot piše v časopisu Vancouver Sun, so Kanadčani leta 1999 porabili za 25 odstotkov več papirja, ki se uporablja za kopirne stroje in telefakse, kot leta 1992. To pomeni, da »vsak Kanadčan, z otroki vred, na leto porabi 30 kilogramov papirja«. Neka anketa med pisarniškimi delavci je pokazala, da ljudje informacije sicer res pogledajo najprej po računalniku, da pa jih še vedno želijo imeti na papirju. Isto velja za tiste, ki imajo hišne računalnike, piše v Sunu. Otroci so postali »največji porabniki papirja«, ker želijo natisniti vse, kar ustvarijo ali vidijo na računalniškem zaslonu.

Nevarnost organiziranega kriminala

»Mednarodno organiziran kriminal bolj ogroža varnost navadnih ljudi kakor vojna.« To dejstvo so, kot pravi tiskovna agencija Agence France-Presses, poudarili na nedavni konferenci o meddržavnem kriminalu. Pino Arlacchi, podsekretar pri Uradu ZN za nadzor nad drogami in preprečevanje kriminala, je dejal: »Stopnja in intenzivnost mednarodnega kriminala sta presegli tisto, kar so vlade in ljudje na splošno pripravljeni sprejeti.« Trgovanje z ljudmi je navedel kot najhitreje rastočo obliko mednarodnega kriminala, saj kriminalne skupine pretihotapijo preko mej kar milijon žensk in otrok, pri čemer kujejo ogromne zaslužke. »Nobena država se ne more sama spoprijeti z meddržavnim organiziranim kriminalom,« je dejal Bunmei Ibuki, nekdanji politični voditelj japonskih policijskih uradov. »Zato postajajo regionalna ali svetovna prizadevanja, povezana z uveljavljanjem zakona, vse nujnejša.«

Naše vesolje je smetišče

Človek že vse, odkar je pred približno 40 leti začel drzno potovati po vesolju, področje okoli Zemlje spreminja v smetišče. Kot piše v meksiškem časopisu The News, je bilo doslej izstreljenih že skoraj 4000 raket, ki so za sabo pustile »več kot 23.000 ‚vidnih‘ vesoljskih predmetov, vsak pa je večji od teniške žogice«. Od tega jih je okoli  6000 »odpadnih« predmetov, ki naj bi po oceni skupaj tehtali 1800 ton. Pri trčenjih vesoljskih predmetov je nastalo kakih 100.000 manjših razbitin. Resda te ne ogrožajo Zemlje, vendar pa zaradi svoje hitrosti predstavljajo nevarnost pri potovanju skozi vesolje. Delček kovine, ki potuje s hitrostjo do 50.000 kilometrov na uro, lahko razbije okno vesoljske postaje, naredi luknjo v plošči s sončnimi celicami ali pa astronavtu preluknja obleko med njegovim sprehodom po vesolju. »Nasa se ukvarja s projektom Orion, z ,vesoljsko metlo‘, ker hoče nebo očistiti odpadkov,« piše v The Newsu. »Z laserji nameravajo razstreliti odpadke [. . .] in jih potisniti v Zemljino zgornjo atmosfero, kjer naj bi brez nevarnosti zgoreli.«

Brezdomstvo narašča

»V Splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948 so Združeni narodi (ZN) potrebo po primernem bivališču opisali kot nujno, vendar je več kot pol stoletja kasneje pravica do varnega doma vse prej kot zagotovljena,« poroča BBC News. V nedavnem poročilu ZN so ocenili, da je po svetu 100 milijonov brezdomnih ljudi (od tega je 30 milijonov otrok) in opozarjajo, da se stanje še slabša. V deželah v razvoju je po mnenju ZN problem predvsem hitra urbanizacija. V jugovzhodni Aziji in Afriki pa približno 600 milijonov ljudi živi v klavrnih stanovanjih, ki so prenatrpana ter brez ustreznih sanitarij in vode. Bogatejše države pri tem niso izvzete. V Združenih državah do 700.000 ljudi živi na ulicah. V nekaterih delih zahodne Evrope pa je na vsakih 1000 ljudi dvanajst takšnih, ki so brez doma.

»Izumirajoča veščina«?

»V Osaki [na Japonskem] je žeparstvo izumirajoča veščina«, zato ker »se mladi ne zanimajo več za razvijanje te spretnosti«, piše v Asahi Evening News. Po besedah tamkajšnjega policista je za to, da nekdo postane vešč takšne vrste kraje, potrebno kar nekaj let vajenstva. Zdi se, da imajo mlajši prestopniki raje lažje načine kraje. Vse več je primerov tatvin denarnic. Tretjina vseh osumljencev, ki so jih lani zaradi žeparstva priprli v osaški provinci, je bila stara 60 let ali več. Najstarejši med njimi je bil 78-letni moški, ki so ga že dvanajstič zaprli, nazadnje zaradi kraje etuija za očala iz torbice neke starejše ženske. »Tako slabo vidi, da je vzel etui za očala, misleč da je denarnica,« je dejal preiskovalec.

Vzorniška vožnja

»Starši se morajo zavedati, da so lahko svojim otrokom vzorniki, še preden ti dobijo vozniško dovoljenje, pa tudi potem ko se že učijo voziti,« pravi Susan Ferguson iz Zavarovalniškega zavoda za varnost na avtocestah. V reviji New Scientist je pisalo, da je skupaj s sodelavci pregledala poročila o nesrečah 140.000 ameriških družin, pri čemer je primerjala starše in otroke, stare od 18 do 21 let. Pri otrocih, katerih starši so v petih letih imeli tri prometne nesreče ali več, je bilo za 22 odstotkov več verjetnosti, da bodo tudi sami razbili svoj avtomobil, kot pri otrocih staršev, ki niso imeli nobene. Isto je veljalo glede prehitre vožnje, vožnje skozi rdečo luč ali podobnih prometnih prekrškov. V teh primerih je bilo za 38 odstotkov več verjetnosti, da bodo otroci posnemali starše. »Starši bi morali dajati zgled,« pravi Jane Eason z Britanskega kraljevega združenja za preprečevanje nesreč. »Nikoli ni prezgodaj, da bi ljudi poučili o varnosti na cestah.«

»Največji živi organizem na svetu«

»V zimzelenih gozdovih vzhodnega Oregona se večinoma nevidno plazi največji živi organizem na svetu – goba, ki se imenuje Armillaria ostoyae,« piše v reviji National Wildlife. »Naravoslovci ameriške gozdarske družbe, ki so gobo odkrili, pravijo, da je stara vsaj 2400 let in se razprostira po več kot 900 hektarih površine, kar je skoraj 1700 nogometnih igrišč.« Goba živi pod zemljo in se počasi širi. Pri prehajanju z drevesa na drevo si pogosto pomaga z drevesnimi koreninami. Vendar gozdarji pravijo, da ima goba tudi svojo »temno plat«. »Armillaria povzroča bolezen korenin, katera lahko navsezadnje uniči drevesa,« piše v reviji.