Mladi vprašujejo:

Kaj naj storim, da bi bil manj zaskrbljen?

»Za mladega človeka je lahko ena najbolj stresnih stvari prihodnost. Zaskrbljen si zase. Ali naj grem od doma? Naj grem naprej v šolo? Začnem polnočasno strežbo? Se poročim? Toliko možnosti imaš, da je kar strašljivo.« (20-letni Shane)

ALI si precej zaskrbljen? Mnogi mladi so, in to iz različnih razlogov. V neki publikaciji, namenjeni staršem, je pisalo: »Raziskava, ki so jo pred kratkim opravili v 41 državah med najstniki, starimi od 15 do 18 let, je pokazala, da današnje najstnike najbolj skrbi, ali bodo dobili dobro službo.« Naslednja je bila zaskrbljenost za zdravje staršev. Visoko na seznamu je bila tudi bojazen, da bi izgubili ljubljeno osebo.

Raziskava, ki jo je opravilo ameriško ministrstvo za šolstvo, pa je odkrila, da je bil »pritisk za dosego dobrih ocen«, glavni vzrok zaskrbljenosti mnogih mladih v Združenih državah. Izsledki iste raziskave kažejo, da se mnogo mladih počuti tako, kot se je Shane (citiran na začetku). Neka druga mlada oseba, Ashley, pravi: »Zaskrbljena sem za svojo prihodnost.«

Spet drugi mladi pa so zaskrbljeni za svojo varnost. Glede na neko anketo iz leta 1996 skoraj 50 odstotkov mladih v Združenih državah meni, da je na njihovih šolah vse več nasilja. Več kot osem milijonov najstnikov (37 odstotkov) je poročalo, da je bil ustreljen kdo od njim poznanih!

Vse skrbi pa niso tako mračne. Mnogi mladi so najbolj zaskrbljeni za svoje družabno življenje. Neka internetna revija, namenjena staršem, pravi: »Najstnike skrbi, ali bodo imeli fanta oziroma punco, pogosteje pa jih skrbi, da ne bi ostali brez prijateljev.« Najstnico Meagan skrbi naslednje: »Kdaj sta tvoj videz in ravnanje kul? Potrebujem nekaj prijateljev.« Podobno 15-letni kristjan Natanael opaža: »Vrstniki na šoli dajo veliko na stil. Skrbi jih, kako hodijo, govorijo in kakšni so videti v očeh drugih. Bojijo se, da ne bi bili videti neumni.«

Problemi – del življenja

Lepo bi bilo živeti brez skrbi. Vendar pa Biblija pravi: »Človek, rojen iz žene, je kratkih dni in dosita ima nadlog.« (Job 14:1) Problemi in s tem povezane skrbi so torej del življenja. Toda če pustiš, da skrbi in zaskrbljenost v tvojem razmišljanju prevladajo, si  lahko zelo škodiš. Biblija svari: »Skrb v srcu tare moža.« (Pregovori 12:25)

En način, kako se lahko ogneš nepotrebnih skrbi je, da nadzoruješ svoje vedenje. Šestnajstletna Ana pravi: »Mnoge moje sošolke skrbi, ali bodo zanosile oziroma dobile kakšno spolno prenosljivo bolezen.« Toda lahko si brez takšnih skrbi, če se ravnaš po biblijskih moralnih merilih. (Galatom 6:7) Vendar pa morda vsi tvoji problemi niso tako določni oziroma lahko rešljivi. Kako si torej lahko manj zaskrbljen?

»Modro zaskrbljen«

Mnogi ljudje dopustijo, da jim skrbi jemljejo moč in pogum. Toda v članku neke revije za najstnike je pisalo, da je lahko človek »modro zaskrbljen«, tako da zaskrbljenost spremeni v konstruktivno dejanje! V Bibliji je mnogo načel, ki ti lahko pri tem pomagajo. Razmisli denimo o Pregovorih 21:5: »Misli [Načrti, NW] marljivega merijo le na korist.« Recimo, da bi rad organiziral srečanje nekaterih prijateljev iz občine. Dobro načrtovanje ti lahko prihrani mnogo skrbi. Vprašaj se: Koga vse bom povabil? Kdaj želim, da pridejo? In ob kateri uri želim, da odidejo? Koliko mi je res treba pripraviti hrane in pijače? Katere razvedrilne dejavnosti bi bile vsem všeč? Bolj ko vse vnaprej razmisliš, bolj verjetno je, da bo srečanje v redu potekalo.

Vendar pa si lahko nakoplješ skrbi, če dovoliš, da se stvari preveč zapletejo. Jezus Kristus je neki ženski, ki si je s preskrbo gosta delala preveč skrbi, svetoval: »Le eno pa je potrebno.« (Lukež 10:42) Zato se vprašaj: Kaj je res potrebno, da bi to srečanje uspelo? Če bo vse bolj preprosto, boš morda manj zaskrbljen.

Nadaljnji vzrok zaskrbljenosti je lahko varnost v šoli. Morda ne moreš storiti veliko, da bi spremenil tamkajšnje razmere. Lahko pa za svojo varnost upoštevaš nekaj praktičnih predlogov. »Razumni vidi hudo ter se skrije,« piše v Pregovorih 22:3. Možnost, da prideš v težave, lahko zelo zmanjšaš že samo s tem, da se ogneš nevarnih krajev. In to ne le samotnih mest, temveč tudi nenadzorovanih predelov, kjer se pogosto zbirajo kljubovalni.

Zaskrbljen pa si lahko tudi zaradi domačih nalog. Morda imaš več pomembnih domačih nalog in te skrbi, da ne boš zmogel vseh narediti pravočasno. Pomaga ti lahko načelo iz Lista Filipljanom 1:10: ‚Presojaj, kaj je boljše [pomembnejše, NW].‘ Da, nauči se določati, kaj ima prednost! Ugotovi, katera naloga je najnujnejša in to naredi najprej. Nato preidi na naslednjo. Sčasoma boš dobil občutek, da imaš razmere pod nadzorom.

Vprašaj za nasvet

Ko je bil Aaron mlad, ga je tako skrbelo, ali bo naredil zaključne izpite, da ga je bolelo v prsih. Spominja se: »Govoril sem s staršema in poslala sta me k zdravniku. Ta je takoj videl, da z mojim srcem ni nič narobe in mi pojasnil, kako lahko zaskrbljenost vpliva na telo. Kasneje sta mi starša pomagala uvideti, da sem za pripravo na izpite storil vse, kar sem lahko, in da moram zdaj bolj misliti nase. Zaskrbljenost je popustila, bolečin v prsih ni bilo več in izpite sem dobro opravil.«

 Če te tarejo skrbi, se o tem s kom pogovori. Pregovori 12:25 (deloma že prej naveden) se v celoti glasi takole: »Skrb v srcu tare moža, a dobra beseda ga razveseli.« Samo če se pogovoriš o svojih ‚skrbeh‘, te lahko kdo spodbudi z ‚dobro besedo‘!

Najprej se boš morda želel pogovoriti s staršema. Onadva ti bosta zelo verjetno dala nekaj predlogov. Pomagajo ti lahko tudi duhovno zreli iz tvoje krajevne krščanske občine. Petnajstletna Janelle pravi: »Skrbelo me je iti na srednjo šolo, bala sem se vsega, kar je tam: drog, spolnosti, nasilja – dokler se nisem pogovorila z občinskim starešinom. Dal mi je veliko praktičnih predlogov. Takoj sem se bolje počutila, ker sem zdaj vedela, da bom razmeram lahko kos.«

Ne odlašaj

Včasih moramo kaj storiti, a s tem odlašamo, ker nam je neprijetno. Tako je na primer med 19-letno Shevone in nekim sokristjanom prišlo do nesoglasja. Vedela je, da se bo morala o tem z njim pogovoriti, a je odlašala. »Bolj ko sem z zadevo odlašala, bolj me je mučila,« priznava. Nato se je spomnila Jezusovih besed iz Matevževega evangelija 5:23, 24, ki kristjane spodbujajo, naj takšne probleme rešijo takoj. »Ko sem to končno storila,« se spominja, »sem čutila olajšanje.«

Ali tudi ti kaj odlagaš, kakšno neprijetno nalogo ali soočenje? No, raje to čim prej opravi, pa boš imel eno skrb manj.

Hude razmere

Vseh razmer pa se ne da tako lahko rešiti. Razmisli o mladem Abdurju. Njegova mati ima raka. Sam jo mora podpirati, poleg tega pa še svojega mlajšega brata. Seveda je zaradi materinega zdravstvenega stanja zaskrbljen. Toda pravi: »Ravnam se po tem, kar se da razbrati iz Jezusovih besed: ‚Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu življenju en sam komolec?‘ Namesto, da bi se zaradi skrbi povsem izčrpal, skušam dobro premisliti o razmerah in določiti, kaj bi bilo najbolje storiti.« (Matevž 6:27, SSP)

V hudi stiski ni lahko ostati miren. Nekateri tako obupajo, da se zanemarijo, nočejo jesti. Vendar pa knjiga Helping Your Teenager Deal With Stress svari, da si se, kadar ne ješ, kolikor potrebuješ, »še manj zmožen upirati pustošenju stresa in lahko še hitreje hudo zboliš«. Zato skrbi za svoje telo. Dovolj počivaj in zadosti jej.

V največje olajšanje pa ti je lahko, če se ravnaš po biblijskem nasvetu: »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« (Psalm 55:22) Shane, (citiran na začetku), je bil zaskrbljen za svojo prihodnost. »Začel sem se bolj osredinjati na Božjo Besedo in Božji namen,« se spominja. Kmalu je uvidel, da bo imel srečno prihodnost, če bo v življenju služil Bogu. (Razodetje 4:11) »Nisem bil več zaskrbljen zase,« pravi Shane. »Razmišljal sem lahko o nečem pomembnejšem.«

Ko se ti torej zdi, da si preveč zaskrbljen, skušaj konstruktivno rešiti problem. Vprašaj za nasvet kakšnega zrelega človeka. Predvsem pa preloži svoje skrbi na Jehova, ‚ker on skrbi zate‘. (1. Petrov 5:7) In z njegovo pomočjo boš morda manj zaskrbljen.

[Slika na strani 13]

O svojih skrbeh se pogovori s staršema

[Slika na strani 14]

Prej ko rešiš probleme, prej te bo nehalo skrbeti