Pogled v svet

Britanci in prosti čas

Leta 1999 je povprečen Britanec »iz tedenskega družinskega proračuna« prvič porabil več denarja za kupovanje blaga in plačevanje storitev za prosti čas kakor za »hrano, stanovanje ali kake druge izdelke«, poroča londonski časopis Times. Leta 1968 je le devet odstotkov vseh družinskih izdatkov šlo za prosti čas, danes pa 17. Martin Hayward, potrošniški svetovalec, pravi: »Zdaj smo vsi toliko bolj premožni, kakor na primer pred 30 leti, zato večina na mnoge nakupe za prosti čas, ki so morda nekoč pomenili razkošje, zdaj gleda kot na temeljno potrebo. Jemanje dopusta je sedaj za večino ljudi ‚potreba‘, ne samo ‚želja‘. Za nekatere so trije dopusti letno celo temeljna potreba.« Družine porabijo štirikrat več za video in avdio opremo, televizijske sprejemnike in računalnike, kakor so leta 1968. Pravzaprav je vsako deseto gospodinjstvo priklopljeno na internet, vsako tretje pa ima računalnik.

Poživljajoče dremanje

Navada zanašanja, da nam bo kofein pomagal prebroditi zgodnjo popoldansko dremavost, ima lahko glede na The New York Times nasproten učinek. »Po zaužitju kofeina pride občutek zaspanosti,« pravi izvedenec za spanje na univerzi Cornell, dr. James Maas. »Pomanjkanja spanja se z umetnimi stimulansi ne da nadomestiti.« Maas namesto odmorov za kavo priporoča dremanje, ki po njegovih besedah »zelo ojača zmožnost, da posvetimo veliko pozornost podrobnostim in se skrbno odločamo«. S kratkim opoldanskim dremanjem, krajšim od 30 minut, lahko človek obnovi energijo, ne da bi se mu bilo potem težko zbuditi in bi to oviralo dober nočni spanec, piše v Timesu. »Na dremanje ne bi smeli gledati neodobravajoče,« pravi Maas. »Imeti bi moralo status vsakodnevne vaje.«

Raste bombaž na ovcah?

Evropski svèt mladih kmetovalcev je pred nedavnim naredil raziskavo, po kateri »50 odstotkov otrok iz EU [Evropske unije] ne ve, od kod pride sladkor, tri četrtine [. . .] ne ve, od kod pride bombaž, več kot četrtina pa verjame, da ta raste na ovcah«. Poleg tega 25 odstotkov devet- in desetletnikov v Britaniji in na Nizozemskem verjame, da pomaranče in olive rastejo v njihovi državi. Glavni stik otrok s kmetijskimi proizvodi ni na kmetiji, temveč v veleblagovnici, o kmetijstvu pa se večinoma učijo v šoli. To so morda nekateri razlogi, zakaj kmetovanje kot poklic danes ne privablja mnogo evropskih otrok. »Povprečno,« pravijo v svètu, »bi le 10 odstotkov otrok iz EU v prihodnosti ‚zelo rado‘ postalo kmetovalcev.«

Ogroženo prijateljstvo

Zaradi daljših delovnikov, več poslovnih potovanj in elektronske zabave, »ki nas povezuje skoraj z vsem, razen z drugimi ljudmi«, je vse manj osebnega prijateljstva, poroča The Wall Street Journal. »Preživeti čas s prijatelji zgublja vrednost – kot neobvezno uživanje, ki krade še tisto malo ur iz že tako ali tako natrpanega urnika,« piše v časopisu. Toda tisti, ki zanemarjajo prijateljstvo, lahko ugotovijo, da jim takrat, ko jih prizadene tragedija v družini, »nihče ne stoji ob strani«, piše sociolog Jan Yager. Po drugi strani pa je videti, da študije kažejo, da tisti, ki imajo dobre prijatelje, običajno doživijo manj stresa in bolezni ter lahko celo dlje živijo. »Ključ,« piše v Journalu, »je v spoznanju, da se je treba za ohranjanje prijateljstva posebej potruditi, prav kakor je treba uravnovešati delo in družino.«

Pretežki otroci

»Debelost je eden najresnejših zdravstvenih problemov, s katerimi se spoprijemajo mladi v Aziji,« opozarja dr. Čvang Le-či, vodja združenja za prehrano v Taipeiju v Tajvanu. Na mnogih delih Azije je veliko pretežkih otrok, še posebej je to razširjeno med fanti in na mestnih področjih, poroča Asiaweek. Nedavna študija v Pekingu je odkrila, da je več kot 20 odstotkov osnovno- in srednješolcev pretežkih. Videti je, da mladi Azijci posvetijo vse več časa gledanju televizije in igranju video igric,  piše v poročilu. Kaj storiti? Glede na Asiaweek rešitev ni toliko v tem, da bi otrokom omejevali količino hrane, temveč bolj to, da bi združili redno telesno vadbo z zdravo prehrano, v kateri je večji poudarek na sadju in zelenjavi kakor na mastnih prigrizkih. Dr. Čvang še pravi, da je ključ do uspeha v tem, da se fizično dejavnost naredi prijetno. Toda brez spremembe navad, piše v poročilu, bi lahko imeli pretežki otroci težave z visokim krvnim pritiskom, jetri, sladkorno boleznijo in psihičnimi problemi.

Filmi proti cerkvi

»Najstnikom dajejo filmi, kot so Terminator 2, Titanik in Vojna zvezd, globlje verske izkušnje kakor konvencionalne cerkve,« poroča londonski časopis The Independent. Dr. Lynn Clark z Univerze koloradskega središča za raziskovanje množičnih občil je vprašal 200 mladih, kateri film je bil najbolj podoben njihovemu verskemu prepričanju. Mnogi so navedli Terminator 2, ki prikazuje boj med dobrim in zlim, medtem ko se glavni lik vrne v preteklost, da bi rešil mesiju podobnega otroka. Dr. Clark je v govoru na konferenci v Edinburghu na Škotskem sklenil: »Mladi ljudje se sedaj zanašajo na Dartha Vaderja in na Dosjeje X, da bi si z njimi pomagali rešiti vprašanja o tem, kaj je življenje. Dosjeji X jih privlačijo, ker preiskujejo celotno zamisel, da neznana sila nadzoruje vesolje. Sproži vprašanje glede reči, ki jih znanost ne more pojasniti. To je religiozno vprašanje, na katerega pa religija slabo odgovarja.«

Kajenje krajša življenje

»Vsaka pokajena cigareta skrajša človeku življenje za 11 minut,« poročajo v University of California Berkeley Wellness Letter. Glede na raziskave bristolske univerze (Anglija) pokajena škatlica cigaret tako skrajša življenje za en dan in pol, z vsakim letom, ko človek pokadi zavojček cigaret na dan, pa se mu skrajša življenje za skoraj dva meseca. Znanstveniki so prišli do teh ocen tako, da so primerjali pričakovano dolžino življenja kadilcev z nekadilci. Raziskovalci so pojasnili: »Tako je vsem razumljivo prikazana visoka cena kajenja.«

Slonji »umetniki«

V Ottapalamu v Indiji slonje mladiče učijo slikanja, tako da ti primejo čopič s svojim rilcem. Naravovarstveniki so ustanovili Projekt azijske slonje umetnosti in ohranitve, da bi zbrali več denarja za zaščito slonov, s tem ko bi prodajali slonje slike, poroča The Indian Express. Videti je, da neki šestletni slon, ki mu je ime Ganesan, še posebej uživa v svojih »umetniških« prizadevanjih. Ko je razpoložen za slikanje, maha z ušesi in od svojega učitelja sprejme čopič. Med slikanjem ne mara, da bi ga kdo motil, niti ptice ali veverice. Potem ko napravi nekaj pisanih potez, naredi premor in videti je, kakor da bi pregledoval svoje delo. Toda vsi mladi sloni se ne odzivajo na trud, da bi jih spremenili v živali »umetnike«. Nekateri svoje nezadovoljstvo kažejo tako, da prelomijo slikarske čopiče.

Načrtovanje poroda

»Otroci se učijo, da se morajo roditi takrat, ko to želi porodnišnica,« piše v italijanskem časopisu Corriere della Sera. Na konferenci o porodništvu, ki so jo imeli pred nedavnim v Firencah v Italiji, je švicarski ginekolog Fred Paccaud dejal: »Od 19. stoletja se je v zahodnem svetu znižalo število porodov ob sobotah in nedeljah za 95 odstotkov. To pa še ni vse: rečemo lahko, da je večina porodov med delovnimi urami dneva, ki jih je odobril sindikat, torej med izmenami, ko večina zdravnikov in medicinskih sester dela.« Porode sprožijo bodisi z zdravili ali pa naredijo carski rez. »Znašli smo se pred tem, da se bomo spoprijemali z zdravili in kirurgijo rojstva,« pravi firenški ginekolog Angelo Scuderi. »Vidimo, da zelo hitro narašča število carskih rezov, s katerimi se zdaj opravi 20 odstotkov [porodov].« Toda profesor Carlo Romanini, predsednik italijanskega združenja za ginekologijo in porodničarstvo, trdi, da »‚načrtovani‘ porodi niso izbira prikladnosti«, temveč zaščita za matere in njihove dojenčke pred nepredvidenimi zapleti. »Mnogo boljše je, da je [porod] takrat, ko je v porodnišnici celotno osebje in je lahko zagotovljena najboljša mogoča nega,« je dejal.