Ko se ‚mali brat‘ vrne domov

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ KANADE

VSAKO pomlad se njorka po sedmih ali osmih mesecih nomadskega življenja na morju vrne domov, v arktične vode. To je obdobje parjenja in videti je, da se njorka za to priložnost posebej obleče. Res, noge se ji obarvajo svetlo oranžno, na kljunu pa ji zraste pisana luska, ki kasneje odpade. Značilno črno in belo perje, ki ga ohrani čez celo leto, ji daje nekoliko klerikalen videz. Morda ima zato atlantska njorka oziroma morska papiga znanstveno ime Fratercula arctica, kar pomeni »mali severni menih oziroma brat«, po slovenskem poimenovanju tudi »mormon«. *

Njorke gredo v svoje jame na skalnih stenah v majhnih skupinah, imenovanih kolonije, v katerih je približno po 20 ali 30 ptic. Njorka bo med potovanjem do jame, ali ko pride tja, našla svojega samca oziroma samico. Zanimivo je, da mnoge njorke leto za letom zadržijo isto jamo in istega samca oziroma samico.

Njorke lahko letijo, jasno pa je, da niso največji svetovni »letalci«. Njihov pristanek na obali lahko pravzaprav spominja na zasilno pristajanje! Poleg tega je njorkin vzlet nekoliko okoren in včasih je videti, kakor da krila ne bodo mogla zdržati njenega krepkega telesa. Nekatere njorke celo težko pridejo iz vode. Toda ko so krila v zamahu, in z njimi lahko zamahne tudi 400-krat na minuto, lahko doseže stalno hitrost 80 kilometrov na uro.

Njorke se očitno udobneje počutijo na morju kakor na kopnem. Toda na kopno morajo, ker mora par njork pripraviti jamo za svoj zarod. Ko par pride na kopno, počisti jamo, ki je lahko dolga nekje od 50 centimetrov pa do štirikrat toliko. Obloži jo s steljo iz trave, vejic in perja. Nekatere njorke gnezdijo v režah pod balvani ali v kamnitih razpokah. S kljunom si njorka skoplje pot skozi zemljo, ki jo nato odmeče s svojimi plavalnimi nogami.

Njorkin par si dvori v vodi. Samec pri tem otresa z glavo, šopiri prsa, prhuta s krili in oba nalahno potrkavata s kljunom. Ta zadnji obred, ki se imenuje kljunčkanje, se nadaljuje tudi po paritvi. Videti je, da si par tako potrjuje medsebojno vez.

Zneseno jajce starša dobesedno vzameta pod svoje peruti – odgovornost si delita tako oče kakor mati. Ko se mladič po šestih tednih izleže, se začne pravo delo. Sivo-črn, mehak, puhast zarod valita en teden, da mu pomagata ohranjati telesno temperaturo. Starša vse pogosteje odideta na morje, da svojemu mladiču zagotovita dovolj hrane. Ribiške odprave niso preveč tvegane, saj odhaja na morje in se vrača v jame veliko njork. Videti je, da zaradi nastalega vrveža galebi in drugi plenilci težko napadejo gnezdišče.

Njorke so vešči plavalci in potapljači. Ko s plavalnimi nogami krmarijo in se s krili poganjajo, lahko ostanejo pod vodo več kot 30 sekund in pridejo skoraj do 30 metrov pod gladino. Njorka se lahko vrne v gnezdo z eno ali dvema ribicama v kljunu. Seveda, manjša ko je riba, več jih lahko njorka drži v kljunu. Neka njorka, ki so jo opazovali, jih je ujela več kot 60! Z nazaj usmerjenimi bodicami v ustih  lahko njorka ribo zadrži, medtem pa lovi naprej. To je prednost, saj lahko njorkin mladič pojé 50 rib na dan.

Po kakih šestih tednih se starša odpravita nazaj na morje. Puhasti mladič sedaj ostane sam in shujša, ko se pripravlja na odhod iz jame. Ob večerih razgibava peruti. Navsezadnje v okrilju teme brž priraca do morja in živahno odčofota.

Dve ali tri leta bodo minila, preden se bo mlada njorka vrnila na kraj svoje izvalitve, parila pa se bo šele pri štirih ali petih letih. Odrasla njorka je težka morda nekaj več od 490 gramov in visoka le kakih 30 centimetrov. Čeprav je relativno majhna, pa lahko zdrava njorka živi kakih 25 let. Neka morska papiga je doživela visoko starost, 39 let!

Izvedenci menijo, da je v populaciji morskih papig 20 milijonov živali. Te ptice je očarljivo opazovati. »Njorka je celo v najbolj navadnih rečeh zabavna,« sta napisala David Boag in Mike Alexander v svoji knjigi The Atlantic Puffin. In če živite blizu severnih obal Atlantskega ali Tihega oceana, boste morda kakšno videli. Kakor koli že, eno je gotovo – vsako pomlad bo »mali severni brat« prišel domov in izvalila se bo nova generacija temno pernatih morskih ptic.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 15]

Njorke v Witlessovem zalivu na Novi Fundlandiji

[Vir slike]

Courtesy: Tourism, Newfoundland and Labrador; photographer:

Barrett and Mackay

[Navedba vira slike na strani 14]

Courtesy: Tourism, Newfoundland and Labrador

[Navedba vira slike na strani 15]

Tom Veso/Cornell Laboratory of Ornithology