1.  Koga predstavlja Babilon Veliki?

2.  Kdaj naj bi se Mesija pojavil?

3.  Medicinski postopki, pri katerih se uporablja kri

4.  Ločeno življenje zakoncev

5.  Prazniki in praznovanja

6.  Nalezljive bolezni

7.  Poslovne in pravne zadeve

 1. Koga predstavlja Babilon Veliki?

Kako vemo, da »Babilon Veliki« predstavlja vse krive religije? (Razodetje 17:5) Razmisli o naslednjih dejstvih:

• Deluje po vsem svetu. Za Babilon Veliki piše, da sedi na množicah in narodih ter da »kraljuje nad kralji zemlje«. (Razodetje 17:15, 18)

• Ne more predstavljati politike ali trgovine. »Zemeljski kralji« in »trgovci« preživijo njeno uničenje. (Razodetje 18:9, 15)

• Napačno predstavlja Boga. Za Babilon Veliki je rečeno, da je prostitutka, ker zaradi denarja ali drugih koristi sklepa zavezništva z vladami. (Razodetje 17:1, 2) Zavaja ljudi iz vseh narodov in je odgovorna za smrt mnogih. (Razodetje 18:23, 24)

Vrni se na lekcijo 13, točka 6.

 2. Kdaj naj bi se Mesija pojavil?

Sveto pismo je napovedalo, da bo do Mesijevega prihoda preteklo 69 tednov. (Preberi Daniel 9:25.)

• Kdaj se je 69 tednov začelo? Leta 455 pr. n. št. Takrat je upravitelj Nehemija prišel v Jeruzalem, da mesto »ponovno zgradi in vrne v prvotno stanje«. (Daniel 9:25; Nehemija 2:1, 5–8)

• Kako dolgo je 69 tednov trajalo? V nekaterih svetopisemskih prerokbah dan predstavlja leto. (4. Mojzesova 14:34; Ezekiel 4:6) Vsak teden torej predstavlja 7 let. V tej prerokbi 69 tednov skupaj znaša 483 let (69 tednov x 7 dni).

• Kdaj se je 69 tednov končalo? Če letu 455 pr. n. št. prištejemo 483 let, pridemo do leta 29 n. št. a Točno tega leta se je Jezus krstil in postal Mesija. (Luka 3:1, 2, 21, 22)

Vrni se na lekcijo 15, točka 5.

 3. Medicinski postopki, pri katerih se uporablja kri

Kristjani ne sprejemamo transfuzije krvi niti krvi ne darujemo za druge. Kako pa gledamo na postopke, pri katerih se uporablja pacientova lastna kri? Nekateri od teh postopkov niso sprejemljivi za kristjane. Sem spada to, da se pacientova kri shrani in kasneje uporabi med operacijo. (5. Mojzesova 15:23)

Drugi medicinski postopki pa morda niso sporni. Mednje spadajo krvne preiskave, hemodializa, hemodilucija ali uporaba aparata za avtotransfuzijo ali aparata srce-pljuča. Vsak kristjan se mora sam odločiti, kako se bo njegova kri uporabila med kirurškim posegom, medicinskimi preiskavami ali trenutnim terapevtskim postopkom. Vsak zdravnik bo te postopke morda opravil malo drugače. Zato se mora kristjan, preden sprejme katerega koli od teh postopkov, natančno pozanimati, kako se bo uporabila njegova kri. Razmisli o naslednjih vprašanjih:

• Kaj, če se bo nekaj moje krvi preusmerilo iz telesa in bo pretok krvi morda za nekaj časa prekinjen? Ali mi bo vest dopuščala, da na to kri še vedno gledam kot na del sebe, ali pa mi bo narekovala, naj se jo izlije na zemljo? (5. Mojzesova 12:23, 24)

• Kaj, če bo med medicinskim postopkom nekaj moje krvi odvzeto iz telesa, se ji bodo nato primešale še kake druge tekočine oziroma snovi in bo potem znova vrnjena v moje telo ali nanešena na kirurško rano? Ali mi bo vest dovolila sprejeti takšen postopek ali pa me bo vznemirjala?

Vrni se na lekcijo 39, točka 3.

 4. Ločeno življenje zakoncev

Božja Beseda možu in ženi odsvetuje, da bi živela ločeno. Jasno tudi pove, da v primeru ločenega življenja nihče od njiju nima pravice do ponovne poroke. (1. Korinčanom 7:10, 11) Vendar lahko pride do okoliščin, v katerih se nekateri kristjani odločijo za ločeno življenje.

•   Namerno zanemarjanje odgovornosti glede preživljanja: Mož noče skrbeti za materialne potrebe svoje družine do te mere, da ta ostane brez osnovnih potrebščin. (1. Timoteju 5:8)

• Huda fizična zloraba: Fizična zloraba, zaradi katere je že ogroženo zdravje ali življenje zakonca. (Galačanom 5:19–21)

• Popolno onemogočanje prijateljstva z Jehovom: Zakonec sozakoncu preprečuje, da bi služil Jehovu. (Apostolska dela 5:29)

Vrni se na lekcijo 42, točka 3.

 5. Prazniki in praznovanja

Kristjani ne sodelujemo pri praznovanjih, ki niso všeč Jehovu. Toda vsak kristjan se mora na podlagi svoje svetopisemsko šolane vesti odločiti, kako bo ravnal v določenih okoliščinah, povezanih s temi prazniki. Razmisli o naslednjih primerih:

• Nekdo ti zaželi vesele praznike. Lahko mu enostavno rečeš »Hvala«. Če želi izvedeti več, mu lahko pojasniš, zakaj ne praznuješ.

• Tvoj zakonec, ki ni Jehovova priča, te povabi na druženje s sorodniki v času praznika. Če ti vest dovoljuje, da greš, lahko zakoncu že prej pojasniš, da ne boš sodeloval pri nobenem poganskem običaju, ki bo morda del druženja.

• Delodajalec ti želi v času praznikov izplačati dodatek. Ali bi dodatek moral zavrniti? Ni nujno. Ali delodajalec na ta dodatek gleda kot na del praznovanja ali pa ti samo želi izraziti hvaležnost za marljivo delo?

• Nekdo ti želi v času praznikov dati darilo. Mogoče ti reče: »Vem, da ne praznuješ tega praznika, ampak vseeno ti želim dati tole darilo.« Morda je samo prijazen. Kaj pa, če imaš občutek, da želi preizkusiti tvojo vero ali te navesti k sodelovanju pri prazniku? Potem ko razmisliš, se moraš sam odločiti, ali boš sprejel darilo ali ne. Pri vseh odločitvah želimo ohraniti čisto vest in ostati zvesti Jehovu. (Apostolska dela 23:1)

Vrni se na lekcijo 44, točka 1.

 6. Nalezljive bolezni

Ljudi imamo radi, zato zelo pazimo, da ne bi nalezljivih bolezni prenašali na druge. Pazljivi moramo biti ne glede na to, ali vemo, da imamo nalezljivo bolezen, ali pa sklepamo, da smo prenašalci te bolezni. Tako ravnamo, ker nam Sveto pismo zapoveduje: »Svojega bližnjega imej rad kakor samega sebe.« (Rimljanom 13:8–10)

Kako lahko to zapoved upoštevamo v praksi? Okužen posameznik ne bi smel na svojo pobudo izkazovati naklonjenosti, kot je objemanje ali poljubljanje. Ne bi se smel odzvati negativno, če ga nekateri zaradi varnosti svoje družine ne želijo povabiti k sebi domov. Poleg tega bi moral pred krstom o svoji bolezni obvestiti koordinatorja starešinstva. Tako se bo lahko poskrbelo, da bodo zaščiteni drugi, ki se bodo tudi krstili. Preden se posameznik, ki je morda bil izpostavljen nalezljivi bolezni, prične s kom sestajati, bi moral prostovoljno opraviti krvno preiskavo. Z vsem tem pokažemo, da imamo druge radi. V Svetem pismu piše: »Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« (Filipljanom 2:4)

Vrni se na lekcijo 56, točka 2.

 7. Poslovne in pravne zadeve

Če vsak poslovni dogovor zapišemo – tudi če ga sklenemo s sokristjanom – se lahko ognemo številnim težavam. (Jeremija 32:9–12) Kljub temu se lahko med kristjani včasih pojavijo manjši spori glede denarja ali drugih zadev. Takšne spore bi morali rešiti hitro, v miru in samo z osebo, ki je v to vpletena.

Kako pa naj bi reševali resne zadeve, kot sta prevara ali obrekovanje? (Preberi Matej 18:15–17.) Jezus je rekel, da moramo storiti tri korake:

1. Zadevo skušaj rešiti s posameznikom osebno. (Glej vrstico 15.)

2. Če to ne pomaga, prosi enega ali dva zrela kristjana v občini, naj gresta s tabo. (Glej vrstico 16.)

3. Samo v primeru, da se zadeva še vedno ne reši, bi moral o tem seznaniti starešine. (Glej vrstico 17.)

Sovernikov v večini primerov ne bi smeli tožiti na sodišču, saj bi to lahko metalo slabo luč na Jehova in krščansko občino. (1. Korinčanom 6:1–8) Vendar je morda treba nekatere zadeve rešiti po pravni poti. Mednje spadajo: postopek razveze, skrbništvo nad otrokom, plačevanje preživnine, zahtevki za izplačilo zavarovalnine, stečajni postopek ali zadeve, povezane z oporokami. Kristjan, ki takšne zadeve karseda mirno rešuje na sodišču, ne krši svetopisemskih načel.

Če je prišlo do hudega kaznivega dejanja, kot je posilstvo, zloraba otroka, telesni napad, velika tatvina ali umor, kristjan ne krši nobenega svetopisemskega načela, če to prijavi posvetnim oblastem.

Vrni se na lekcijo 56, točka 3.