LETA 1985, ko sem imel 18 let, so me sovjetske oblasti vpoklicale v vojsko. Zelo sta me vznemirjala zatiranje in krivičnost v vojski, zato sem si rekel: »Nočem postati podoben tem vojakom. Hočem biti drugačen.« Kljub temu se včasih nisem vedel tako, kot bi hotel. Hrepenel sem po spremembi v svojem življenju.

Ko sem končal s služenjem v vojski, sem se vrnil domov. Neke noči sem po zabavi molil k Bogu, naj mi pomaga, da postanem boljši človek. Naslednji dan sem na poti v službo obiskal svojo teto, ki je bila Jehovova priča. Ko sem vstopil v tetino hišo, je bila notri zbrana manjša skupina Prič, ki je imela shod. Priče so me toplo sprejele, zato sem se odločil, da bom ostal na shodu in poslušal.

Privolil sem v svetopisemski tečaj in šest mesecev kasneje sem se krstil. Jehova mi je pomagal postati boljši človek. Takšne spremembe ne bi mogel narediti sam.