V nedeljo, 1. aprila 1945, sta diplomanta šole Gilead, Lennart in Virginia Johnson, prispela v Ciudad Trujillo (zdaj Santo Domingo), glavno mesto Dominikanske republike. Bila sta prva Pričevalca v deželi, katere zgodovina je bila prežeta s spori in boji. * »To je res pravo pionirsko področje,« je bilo zapisano v angleškem Letopisu za leto 1946, »in ta diplomanta sta morala začeti iz nič.« Samo predstavljajte si: ni bilo podružničnega urada, nobene kraljestvene dvorane in nobene občine. V deželi nista nikogar poznala, španščina jima je bila skoraj tuja, bila pa sta tudi brez doma in vsakršnega pohištva. Kaj sta naredila?

»Odšla sva v hotel Victoria in najela sobo po pet dolarjev na dan za oba, vključno z obroki,« se spominja Lennart. »Že istega popoldneva sva začela najin prvi svetopisemski tečaj. Zgodilo se je takole: dve Dominikanki, s katerima sva preučevala Biblijo v Brooklynu, sta nama povedali imena svojih sorodnikov in znancev. Eden od njih je bil zdravnik Green. Ko sva ga obiskala, sva spoznala tudi njegovega soseda Mosesa Rollinsa. Ko sta izvedela, kako sva prišla do njunega imena in priimka ter naslova, sta pozorno prisluhnila kraljestvenemu sporočilu in sprejela svetopisemski tečaj. Kmalu je Moses postal prvi krajevni oznanjevalec Kraljestva.«

 V začetku junija 1945 so prispeli še štirje misijonarji in kmalu razdelili precej literature ter začeli mnogo svetopisemskih tečajev. Do oktobra je postalo jasno, da potrebujejo prostor za shode. Zato so misijonarji preuredili dnevno sobo in jedilnico v misijonarskem domu v začasno kraljestveno dvorano. Na teh shodih je bilo prisotnih tudi po 40 ljudi.

Eden prvih, ki se je odzval na resnico, je bil Pablo Bruzaud, vsem znan kot Palé. Vozil je avtobus na liniji med Santiagom in Ciudadom Trujillom, zato je bil pogosto v prestolnici. Nekega dne, ko je bil v Ciudadu Trujillu, se je pogovarjal z dvema Pričevalkama in sprejel knjigo “The Truth Shall Make You Free” (»Resnica vas bo osvobodila«). Z njima je pričel vsak dan preučevati Sveto pismo. Kmalu je začel oznanjevati skupaj z misijonarji, poskrbel pa je tudi, da so ti imeli prevoz. Kasneje je spoznal Lennarta Johnsona in skupaj sta se iz Ciudada Trujilla odpravila v Santiago in preko gora do obalnega mesta Puerto Plata, zato da bi obiskala skupino zainteresiranih ljudi, ki so pisali v svetovno središče v Brooklynu v New Yorku in prosili za več informacij.

Marca 1946 sta Dominikansko republiko obiskala Nathan Knorr in Frederick Franz iz svetovnega središča. Številni so nestrpno pričakovali njun obisk. Govoru brata Knorra je poleg bratov in sester prisluhnilo še 75 ljudi, ki so pokazali zanimanje. Med tem obiskom je brat Knorr organiziral vse potrebno, da se je v Dominikanski republiki odprl podružnični urad.

Prišlo je še več misijonarjev in do konca službenega leta 1946 je bilo v državi že 28 oznanjevalcev. Ker  se je dobra novica komaj začela oznanjevati v tej deželi, so misijonarji veliko večerov porabili za to, da so naredili natančen zemljevid področja za organizirane in temeljite oznanjevalske akcije.

Leta 1947 je o dobri novici govorilo že okoli 60 oznanjevalcev. V istem letu je bilo nekaj misijonarjev, ki so služili na Kubi, dodeljenih v Dominikansko republiko. Med njimi sta bila Roy in Juanita Brandt. Brat Brandt je bil postavljen za sluga dežele in to delo je opravljal naslednjih deset let.

Proti koncu službenega leta 1948 je poleg prizadevnih misijonarjev dobro novico razglašalo že kakih 110 gorečih oznanjevalcev. Vendar se niso zavedali, da se na obzorju rišejo zelo težki časi.