Poglavje 6

Ali so se čudeži zares zgodili?

Nekega dne, leta 31 našega štetja, so Jezus in njegovi učenci potovali v Náin, mesto v severni Palestini. Ko so se približali mestnim vratom, so srečali pogrebni sprevod. Umrl je mladenič, edini sin ovdovele matere, ki je sedaj ostala povsem sama. Poročilo pravi, da ”se mu je zasmilila [Jezusu] in ji je rekel: ’Ne jokaj!‘ Pristopil je in se dotaknil nosil. Nosilci so se ustavili in Jezus je rekel: ’Mladenič, rečem ti, vstani!‘ Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti.“ (Luka 7:11-15)

1. (Skupaj z uvodom.) (a) Kakšen čudež je Jezus povzročil blizu Naina? (b) Kakšno mesto imajo čudeži v Bibliji? Ali vsi ljudje verjamejo v čudeže?

ZARES ganljiva zgodba. Toda, ali je resnična? Mnogi neradi verjamejo, da so se nekoč dogajale take stvari. Toda čudeži so sestavni del biblijskega poročila. Verovati Bibliji pomeni biti prepričan, da so se čudeži zgodili. Dejansko vse biblijske resnice temeljijo na zelo pomembnem čudežu: Jezusovem vstajenju.

Zakaj nekateri ne verjamejo

2, 3. S čim je, med drugim, škotski filozof David Hume želel dokazati, da čudeži niso mogoči?

² Ali verjamete v čudeže? Ali menite, da je v  našem znanstveno usmerjenem času nelogično verjeti v čudeže oziroma nenavadne dogodke, ki pričajo o nadčloveških posegih? Če ne verjamete v čudeže, niste prvi, ki tako mislite. Škotski filozof David Hume se je s tem problemom srečal že pred dvesto leti. Morda so vaši razlogi podobni njegovim.

³ Hume je čudežem ugovarjal v treh točkah.¹ Prvič: ”Čudež pomeni kršitev naravnih zakonov.“ Človek se že od vekomaj zanaša na te zakone. Ve, da bo nek predmet, ki ga bo izpustil, padel na zemljo in da bo sonce zjutraj vzšlo ter zvečer zašlo. Instinktivno se zaveda ustaljenosti takšnega poteka dogajanja. Ne zgodi se ničesar nasprotnega naravnim zakonom. Hume je zato govoril o ”popolnem dokazu iz same narave stvari“ proti verjetnosti dogajanja čudežev.

4, 5. Katera dva razloga je navedel David Hume, da bi ovrgel možnost dogajanja čudežev?

⁴ Drugi razlog, ki ga navaja, je ta, da je moč ljudi hitro zavesti. Nekateri hočejo verjeti v čudeže, še posebej take, ki so povezani z vero, toda mnogi dozdevni čudeži so se že izkazali za prevaro. Tretji argument pa je bil v tem, da poročila o čudežih v glavnem izvirajo iz časov, ko so bili ljudje še nevedni. Kolikor bolj so ljudje izobraženi, toliko manj čudežev omenjajo. Hume je zapisal, da ”se takšni nenaravni dogodki v našem času še niso zgodili.“ To po njegovem mnenju dokazuje, da čudežev tudi nikoli ni bilo.

⁵ Tudi danes večina argumentov proti čudežem temelji na teh splošnih načelih. Zato si bomo ogledali vsak Humov argument posebej.

 V nasprotju z naravnimi zakoni?

6. Zakaj je nelogično pojasnjevati, da so čudeži nemogoči, ker so v nasprotju z naravnimi zakoni?

⁶ Kaj bi lahko rekli o ugovoru, da čudeži niso mogoči, ker so ’v nasprotju z naravnimi zakoni‘? Na videz je ta argument kar prepričljiv, toda oglejmo si, kaj to v resnici pomeni. Na splošno vzeto je čudež nekaj, kar se zgodi izven normalnih naravnih zakonov. * Ponavadi je to tako nepričakovan dogodek, da so opazovalci prepričani, da so priče nadčloveškega posega. Torej se ugovor dejansko glasi: ’Čudeži niso mogoči, ker so čudežni!‘ Zakaj si ne bi ogledali dokazov, preden kaj preuranjeno zaključujemo?

7, 8. (a) Zakaj današnji znanstveniki v zvezi s poznanimi naravnimi zakoni manj dogmatično gledajo na to, kaj je mogoče in kaj ne? (b) Kaj naj bi nekdo, ki veruje v Boga, prav tako veroval o njegovi sposobnosti povzročanja nenavadnih stvari?

⁷ Dejstvo je, da strokovnjaki, za razliko od Davida Huma, danes ne izhajajo več iz predpostavke, da poznani naravni zakoni veljajo povsod in v vsakem trenutku. Znanstveniki razmišljajo o možnosti, da v vesolju, razen treh poznanih dimenzij: dolžine, širine in višine, obstajajo še mnoge druge.² Razglabljajo o obstoju črnih lukenj, velikanskih zvezd, katerih gostota je praktično neskončna. Vesolje okrog njih naj bi bilo tako zelo spremenjeno, da obstane celo  čas.³ Znanstveniki ne izključujejo niti možnosti, da bi lahko čas, pod določenimi okoliščinami, tekel nazaj!⁴

⁸ Stephen W. Hawking, profesor matematike na univerzi v Cambridgu, je v zvezi z razmišljanjem, da ima vesolje začetek, rekel naslednje: ”Po klasični relativnostni teoriji . . . je moralo na začetku vesolja vladati stanje singularitete neskončne gostote in prostorsko-časovne ukrivljenosti. V takšnih pogojih odpovedo vsi poznani fizikalni zakoni.“⁵ Torej sodobni znanstveniki ne soglašajo s trditvijo, da je nekaj nemogoče zgolj zato, ker je v nasprotju z običajnimi naravnimi zakoni. V neobičajnih pogojih se lahko dogajajo nenavadne reči. Če verujemo v obstoj vsemogočnega Boga, gotovo verjamemo, da ima moč povzročati nenavadne — čudežne — dogodke, kadar je to potrebno za uresničitev njegovih namenov. (2. Mojzesova 15:6-10; Izaija 40:13, 15)

Kaj pa prevare?

9. Ali je res, da so nekateri čudeži prevare? Pojasni.

⁹ Noben razumen človek ne bo tajil, da gre pri mnogih čudežih za goljufije. Nekateri ljudje na primer trdijo, da lahko čudežno ozdravljajo. Zdravnik William A. Nolan se je lotil raziskovanja takih primerov. Ukvarjal se je s številnimi domnevnimi ozdravitvami evangelijskih čudežnih zdravnikov v Združenih državah Amerike in tako imenovanih psihokirurgov v Aziji. Rezultat? Vse, kar je odkril, je bilo razočaranje in goljufija.⁶

10. Ali naj bi, zato ker so se nekateri čudeži izkazali za prevare, zaključili, da so vsi čudeži goljufije?

 ¹⁰ Ali takšne goljufije dokazujejo, da nikoli ni bilo pravih čudežev? Ni nujno. Včasih slišimo, da so se v obtoku pojavili ponarejeni bankovci, toda to še ne pomeni, da je ponarejen ves denar. Nekateri bolniki radi verjamejo mazačem in goljufivim zdravnikom in jim odštejejo tudi mnogo denarja. Toda to še ne pomeni, da so vsi zdravniki prevaranti. Nekateri umetniki so zelo spretno ponaredili slike ”starih mojstrov“, vendar to še ne pomeni, da so ponarejene vse slike. Prav tako dejstvo, da so nekateri domnevni čudeži goljufija, še ne pomeni, da se čudeži ne morejo nikoli zgoditi.

’Danes ni čudežev‘

11. Kateri je bil tretji Humov ugovor proti mišljenju, da so čudeži mogoči?

¹¹ Tretji ugovor je bil povzet v trditvi, da ”se takšni nenaravni dogodki v našem času še niso zgodili“. Hume še ni videl nobenega čudeža, zato tudi noče verjeti, da so se čudeži kdaj dogajali. Toda, takšen način zaključevanja ni dosleden. Vsak razmišljujoči človek mora priznati, da so se, preden je živel omenjeni škotski filozof, zgodili ”nenaravni dogodki“, ki pa se niso ponovili  v času njegovega življenja. Kateri so bili ti dogodki?

12. Katerih presenetljivih dogodkov iz preteklosti ne moremo pojasniti z danes veljavnimi naravnimi zakoni?

¹² Eden od njih je pričetek življenja na zemlji. Nato so se pojavile določene oblike zavestnega življenja. Nazadnje se je pojavil človek, opremljen z modrostjo, domišljijo, sposobnostjo ljubiti in obdarjen z vestjo. Noben znanstvenik ne more na podlagi danes veljavnih naravnih zakonov pojasniti poteka teh presenetljivih dogodkov. Kljub temu pa imamo živi dokaz, da se vse to je zgodilo.

13, 14. Katere stvari, ki bi jih imel David Hume za čudežne, so danes nekaj povsem običajnega?

¹³ Kako pa je z ”nenaravnimi dogodki“, ki so se zgodili od časa Davida Huma? Vzemimo, da bi lahko zavrteli čas nazaj in mu pripovedovali o današnjem svetu. Predstavljajmo si, kako mu skušamo pojasniti, da se lahko poslovnež v Hamburgu pogovarja z nekom v Tokiu, oddaljenim na tisoče kilometrov, in to brez najmanjšega naprezanja; da lahko po vsem svetu v živo gledajo nogometno tekmo iz Španije; da se lahko zračne ladje, ki so mnogo večje od ladij v Humovem času, dvignejo z zemlje in v nekaj urah prepeljejo 500 potnikov tisoče kilometrov daleč? Ali si lahko zamislimo njegov odgovor? ’Nemogoče! Takšni nenaravni dogodki se v našem času še niso zgodili.‘

¹⁴ Vendar se takšni ’nenaravni‘ dogodki dogajajo v naših dneh. Zakaj? Ker se je človek z uporabo znanstvenih načel, o katerih Hume ni imel pojma, naučil izdelave telefonskih aparatov,  televizijskih sprejemnikov in letal. Ali je potem tako težko verjeti, da je Bog v preteklosti ob različnih priložnostih povzročil, da so stvari tekle na načine, ki jih mi še ne razumemo in jih zato imenujemo čudeži?

Kako lahko vemo?

15, 16. Na kakšen edini način lahko izvemo za čudeže, če so se zares zgodili? Ponazori odgovor.

¹⁵ Samo govorjenje, da so čudeži mogoči, seveda še ne pomeni, da so se tudi zares zgodili. Kako lahko danes, v 20. stoletju, vemo, ali je Bog v biblijskih časih s pomočjo svojih zemeljskih služabnikov zares povzročal čudeže? Kakšne dokaze bi pričakovali? Zamislimo si pripadnika nekega primitivnega plemena iz pragozda, ki je prišel na obisk v veliko mesto. Kako bo svojemu plemenu po vrnitvi opisal civilizacijske pridobitve? Ne bo znal pojasniti, kako deluje avtomobil ali zakaj iz prenosnega radijskega sprejemnika prihaja glasba. Prav tako ne bo mogel sestaviti računalnika, da bi dokazal njegov obstoj. Vse, kar lahko stori, je, da pripoveduje, kar je videl.

¹⁶ Mi smo v podobnem položaju, kot pripadniki njegovega plemena. Če je Bog zares povzročal čudeže, lahko o tem izvemo le prek očividcev.  Očividci pa ne morejo čudežev niti pojasniti niti ponoviti. Lahko nam le povedo, kaj so videli. Seveda so lahko očividci tudi sami žrtve prevare. Lahko tudi pretiravajo ali poročajo napačno. Da bi lahko verjeli njihovemu pričevanju, moramo vedeti, ali so ti očividci resnicoljubni, ali so vredni zaupanja in so dokazali, da imajo dobre namere.

Najbolje potrjen čudež

17. (a) Kateri biblijski čudež je najbolje potrjen? (b) Katere okoliščine so vodile v Jezusovo smrt?

¹⁷ Najbolje potrjen biblijski čudež je Jezusovo vstajenje od mrtvih; lahko ga uporabimo za testni primer. Oglejmo si najprej opisana dejstva: Jezusa so aretirali 14. nisana zvečer — po naši tedenski razdelitvi je to bilo v četrtek. * Privedli so ga pred judovske voditelje, ki so ga obtožili bogokletstva in ga obsodili na smrt. Ti voditelji so ga zatem predali rimskemu guvernerju Ponciju Pilatu, ki je popustil njihovemu pritisku in dal Jezusa usmrtiti. V petek, verjetno zgodaj dopoldne — po judovskem koledarju še vedno 14. nisana — je bil pribit na mučilni kol  in nekaj ur kasneje je umrl. (Marko 14:43-65; 15:1-39)

18. Kako se je po Bibliji začela širiti vest o Jezusovem vstajenju?

¹⁸ Zatem, ko je rimski vojak s kopjem vbodel Jezusa in se tako prepričal, ali je res mrtev, so Jezusovo truplo odnesli v novi grob. Naslednjega dne, 15. nisana (petek/sobota), je bil sabatni dan. Toda 16. nisana zjutraj (nedelja zjutraj) je nekaj učencev odšlo h grobu in ga našlo praznega. Kmalu zatem se je razširila novica, da so Jezusa videli živega. Začetna reakcija na te zgodbe je bila enaka, kot bi bila danes — nejevernost. Celo apostoli niso verjeli. Toda, ko so sami videli Jezusa, so nazadnje morali uvideti, da je zares vstal iz mrtvih. (Janez 19:31–20:29; Luka 24:11)

Prazen grob

19-21. (a) Kako so Judje po mnenju Justina Mučenika nasprotovali kristjanom, ki so oznanjali Jezusovo vstajenje? (b) Ali smo lahko prepričani, da Jezusovega trupla 16. nisana ni bilo več v grobu?

¹⁹ Ali je Jezus zares vstal iz mrtvih ali pa gre za laž? Tedanji ljudje so se verjetno spraševali, ali je Jezusovo truplo še v grobu. Jezusovi učenci bi se znašli v velikih težavah, če bi njihovi nasprotniki lahko pokazali na truplo v grobu. S tem bi nasprotniki dokazovali, da Jezus ni vstal. Toda, nobeno poročilo ne obstaja, ki bi govorilo o takšnem poteku dogodkov. Biblija poroča, da so namesto tega podkupili vojake, ki so stražili grob, in jim rekli: ”Recite: ’Ponoči, ko smo mi spali, so prišli njegovi učenci in so ga ukradli.‘“ (Matej 28:11-13) Razen tega obstajajo tudi nebiblijski  dokazi o takšnem ravnanju judovskih voditeljev.

²⁰ Približno sto let po Jezusovi smrti je Justin Mučenik v svojem delu Dialogue With Trypho [Dvogovor s Trifom] zapisal: ”Poslali ste [Judje] izbrane može po vsem svetu razglašat, da je neki zapeljivi Galilejec, Jezus, ustanovil brezbožno in nezakonito ločino. Mi smo ga križali, njegovi učenci pa so ga ponoči ukradli iz groba, kamor je bil položen.“⁷

²¹ Ta Trifo je bil Jud, in Dvogovor s Trifom je Justin Mučenik napisal, da bi krščanstvo branil pred judaizmom. Zato je malo verjetno, da bi Justin rekel kaj takega — namreč, da so Judje obtožili kristjane, da so iz groba ukradli Jezusovo truplo — če jih Judje v resnici ne bi tega obtoževali. V nasprotnem primeru bi Justinu namreč zlahka dokazali, da laže. Justin Mučenik je to lahko rekel le v primeru, če so Judje zares razposlali takšne glasnike. To pa so storili le v primeru, če je bil grob 16. nisana leta 33 našega štetja zares prazen, tako da v dokaz, da Jezus ni vstal, niso mogli pokazati njegovega trupla. Kaj se je torej zgodilo, da je bil grob prazen? Ali so učenci res ukradli truplo? Ali pa je bilo odstranjeno na nadnaraven način, kar bi dokazovalo, da je Jezus vstal?

Zaključki zdravnika Luka

22, 23. Kateri izobraženi mož iz prvega stoletja se je ukvarjal z Jezusovim vstajenjem in kakšne vire je imel na voljo?

²² Visoko izobraženi mož iz prvega stoletja, Luka, je skrbno preučil dokaze. (Kološanom  4:14) Luka je napisal dve biblijski knjigi: prva je evangelij, poročilo o Jezusovi službi, druga, Apostolska dela, pa opisuje zgodovino širjenja krščanstva v letih po Jezusovi smrti.

²³ V uvodu svojega evangelija Luka navaja celo vrsto dokazov, ki so mu bili na voljo. Nam ti dokazi niso več dosegljivi. Omenja dokumente o Jezusovem življenju, ki jih je preveril. Poroča, da je govoril z očividci Jezusovega življenja, smrti in vstajenja. Zatem piše: ”Vse od začetka [sem] natančno poizvedel.“ (Luka 1:1-3) Očitno je, da je Luka stvari temeljito preučil. Ali je bil dober zgodovinar?

24, 25. Kaj mnogi menijo o Lukovi zgodovinarski usposobljenosti?

²⁴ Mnogi so potrdili, da je bil. Sir William Ramsay je imel leta 1913 predavanje o zgodovinski točnosti Lukovih del. Do kakšnega zaključka je prišel? ”Luka je bil prvovrsten zgodovinar; razen tega, da je njegovo navajanje dejstev zanesljivo, je imel tudi pravi občutek za zgodovino.“⁸ V novejšem času so tudi mnogi drugi učenjaki prišli do podobnega zaključka. V delu The Living Word Commentary piše v uvodu zvezkov o Luku: ”Luka je bil zgodovinar (in to natančen) in teolog.“

 ²⁵ Po mnenju dr. Davida Goodinga, nekdanjega profesorja starozavezne grščine na Severnem Irskem, je bil Luka ”staroveški zgodovinar na nivoju starozaveznih zgodovinopiscev in Tukididesa [eden izmed najbolj cenjenih staroveških zgodovinarjev]. Podobno kot oni, se je tudi sam zelo prizadevno lotil raziskovanja virov, iz njih izbiral gradivo in ga uredil. . . . Tukidides je to metodo dopolnil še s svojo slo po zgodovinski točnosti. Ni razlogov za mišljenje, da je Luka v tem kaj zaostajal.“⁹

26. (a) Kako je Luka gledal na Jezusovo vstajenje? (b) Kaj ga je moglo utrditi v tem zaključku?

²⁶ Kakšen je bil zaključek tega zares visoko usposobljenega moža o dejstvu, da je bil 16. nisana Jezusov grob prazen? Tako v evangeliju, kakor tudi v Apostolskih delih, poroča o Jezusovem vstajenju od mrtvih kot o dejstvu. (Luka 24:1-52; Apostolska dela 1:3) O tem sploh ni dvomil. Morda so ga v prepričanju v čudežno vstajenje utrjevale tudi njegove lastne izkušnje. Sam očitno ni bil očividec vstajenja, poroča pa o čudežih apostola Pavla, katerih priča je bil. (Apostolska dela 14:8-10; 20:7-12; 28:8, 9)

Videli so obujenega Jezusa

27. Kdo je še trdil, da je videl obujenega Jezusa?

²⁷ Dva evangelija navadno pripisujejo moškima, ki sta Jezusa poznala, ga videla umreti in zatrjevala, da sta ga videla po njegovem vstajenju. Mislimo na apostola Mateja, nekdanjega davkarja, in Janeza, Jezusovega ljubljenega apostola. Še en biblijski pisec, apostol Pavel, prav tako poroča, da je videl obujenega Jezusa. Pavel poimensko našteva še nadaljnje osebe, ki  so Jezusa videle živega po njegovi smrti, in pravi, da se je Jezus ob neki priložnosti prikazal ”več kot petsto bratom“. (1. Korinčanom 15:3-8)

28. Kako je Jezusovo vstajenje vplivalo na Petra?

²⁸ Med očividce, ki jih omenja Pavel, sodi tudi Jezusov polbrat Jakob, ki je Jezusa poznal že iz otroštva. Naslednji očividec je apostol Peter, o katerem zgodovinar Luka poroča, da je le nekaj tednov po Jezusovi smrti neustrašno oznanjal Jezusovo vstajenje. (Apostolska dela 2:23, 24) V prvem od dveh biblijskih pisem, ki jih pripisujejo Petru, le-ta piše, da je njegova vera v Jezusovo vstajenje zanj še po tolikih letih velik vir moči. Rekel je: ”Zahvaljen bodi Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! V svojem velikem usmiljenju nas je s tem, da je obudil od mrtvih Jezusa Kristusa, prerodil za živo upanje.“ (1. Petrovo 1:3)

29. Kateri zanesljivi dokazi so na voljo, čeprav ne moremo govoriti z očividci?

²⁹ Podobno, kot se je Luka lahko pogovarjal z ljudmi, ki so trdili, da so videli Jezusa po njegovi smrti, lahko mi beremo besede, ki so jih nekateri med njimi zapisali. Sami lahko precenimo, ali so bili ti ljudje prevarani, ali so želeli prevarati nas, ali pa so zares videli obujenega Jezusa. Zares nemogoče je, da bi bili zapeljani, saj so sodili med Jezusove najbližje prijatelje, ki so bili z njim vse do njegove smrti. Nekateri so bili priče njegovega smrtnega boja na mučilnem kolu. Videli so, kako je iz njegove rane, ki jo je povzročil vojakov vbod s kopjem, pritekla kri in voda. Enako kot vojak, so vedeli, da je bil Jezus zares mrtev. Kasneje pa so ga, kot sami pravijo,  ponovno videli živega in se celo pogovarjali z njim. Ne, ti ljudje niso mogli biti prevarani. Ali so, s svojo trditvijo, da je Jezus vstal od mrtvih, morda želeli prevarati druge? (Janez 19:32-35; 21:4, 15-24)

30. Zakaj je nemogoče, da bi očividci Jezusovega vstajenja lagali?

³⁰ Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, se moramo samo vprašati: ali so sami verjeli temu, kar so govorili? Da, o tem ni dvoma. Za kristjane — vključno s tistimi, ki so trdili, da so očividci — je bilo Jezusovo vstajenje sploh temelj njihove vere. Apostol Pavel je pisal: ”Če pa Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna . . . Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera.“ (1. Korinčanom 15:14, 17) Ali zvenijo te besede kot besede človeka, ki laže, ko pravi, da je videl obujenega Jezusa?

31, 32. Kaj vse so žrtvovali prvi kristjani in zakaj je to neizpodbiten dokaz, da so govorili resnico, ko so oznanjali, da je Jezus vstal od mrtvih?

³¹ Pomislimo samo, kaj je v tistih časih pomenilo biti kristjan. Ljudem ni prineslo niti ugleda niti moči niti bogastva. Ravno nasprotno. Mnogi prvi kristjani so ’z veseljem prenesli, ko so jim pobrali imetje‘ zaradi vere. (Hebrejcem 10:34) Biti kristjan je pomenilo živeti življenje, ki je s seboj prineslo žrtve in preganjanje, pogosto pa tudi sramotno, bolečo mučeniško smrt.

³² Nekateri kristjani so bili iz premožnih družin, kot na primer apostol Janez, katerega oče je imel v Galileji cvetočo ribiško obrt. Mnogim se je obetala uspešna prihodnost, kot na primer apostolu Pavlu, učencu znamenite Gamalielove šole, ki je bil v času, ko je postal kristjan, pri  judovskih voditeljih na zelo dobrem glasu. (Apostolska dela 9:1, 2; 22:3; Galačanom 1:14) Toda vsi po vrsti so zavrnili posvetne ponudbe in pričeli širiti dobro vest, ki je temeljila na dejstvu, da je Jezus vstal od mrtvih. (Kološanom 1:23, 28) Ali bi žrtvovali toliko in prenašali takšno trpljenje, če bi vedeli, da je to laž? Prav gotovo ne. Toda bili so pripravljeni trpeti in umreti za stvar, za katero so vedeli, da temelji na resnici.

Čudeži se zares dogajajo

33, 34. Kaj lahko na podlagi dejstva, da je Jezus res vstal od mrtvih, rečemo o ostalih čudežih, opisanih v Bibliji?

³³ Navedeni dokazi so povsem prepričljivi. Jezus je 16. nisana leta 33 našega štetja zares vstal od mrtvih. Ker je to vstajenje resnično, so bili mogoči tudi vsi ostali čudeži, o katerih poroča Biblija, in o katerih imamo prav tako zanesljiva poročila očividcev. Ista moč, ki je Jezusa obudila iz mrtvih, mu je tudi omogočila, da je obudil vdovinega sina iz Naina, in ga usposobila, da je povzročal manjše — a še vedno presenetljive — čudeže ozdravljanja. Prav tako je ta moč povzročila, da je Jezus čudežno nahranil množico in hodil po vodi. (Luka 7:11-15; Matej 11:4-6; 14:14-21, 23-31)

³⁴ Dejstvo, da Biblija poroča o čudežih, torej še ni razlog za dvom o njeni verodostojnosti. Ravno nasprotno, to da so se v biblijskih časih dogajali čudeži, je presenetljiv dokaz, da je Biblija zares Božja beseda. Toda Bibliji očitajo še nekaj. Mnogi trdijo, da si nasprotuje, in zato ne more biti Božja beseda. Ali je to res?

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Poudarjeno besedilo na strani 81]

Nasprotniki krščanstva so trdili, da so učenci ukradli Jezusovo truplo. Ali bi bili kristjani, v kolikor bi bile te trditve resnične, pripravljeni umreti za vero, ki je temeljila na njegovem vstajenju?

 [Okvir na strani 85]

Zakaj danes ni več čudežev?

Včasih se pojavi vprašanje: ’Zakaj se danes ne dogajajo čudeži, o kakšnih poroča Biblija?‘ Zato, ker so takratni čudeži služili določenemu namenu. Danes pa Bog od nas pričakuje, da bomo živeli po veri. (Habakuk 2:2-4; Hebrejcem 10:37-39)

Čudeži, ki jih je delal Mojzes, so služili za dokaz, da ga je izbral Jehova, da je bila zaveza postave božanskega izvora in da so bili Izraelci odtlej Božje izbrano ljudstvo. (2. Mojzesova 4:1-9, 30, 31; 5. Mojzesova 4:33, 34)

V prvem stoletju so čudeži služili za potrditev Jezusove verodostojnosti, po njegovi smrti pa za potrditev verodostojnosti krščanske skupščine. Pokazali so, da je bil Jezus obljubljeni Mesija, da je po njegovi smrti dobesedni Izrael na mestu Božjega izbranega ljudstva zamenjala krščanska skupščina in zato Mojzesova postava ni bila več obvezujoča. (Apostolska dela 19:11-20; Hebrejcem 2:3, 4)

Po smrti apostolov so čudeži prenehali. Apostol Pavel je pojasnil: ”Preroštva bodo ponehala, jeziki bodo umolknili, vednost bo prešla, kajti nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo minilo nepopolno.“ (1. Korinčanom 13:8-10)

Danes nam je na voljo celotna Biblija, ki vsebuje vsa razodetja in vse Božje nasvete. Vidimo lahko izpolnitve prerokb in dobro razumemo Božje namene. Zato ni več potrebe po čudežih. Toda Božji duh, ki je omogočil čudeže, še naprej obstaja in povzroča stvari, ki so prav tako prepričljiv dokaz Božje moči. O tem bomo govorili v enem naslednjih poglavij.

[Slika na strani 75]

Za mnoge je zanesljivost naravnih zakonov — na primer, da sonce vsako jutro vzide — dokaz, da čudeži niso mogoči

[Slika na strani 77]

Ustvaritev zemlje kot domovine živih bitij je bil ’nenaraven dogodek‘, ki ga ni mogoče ponoviti

[Slika na strani 78]

Kako bi nekomu, ki je živel pred 200 leti, pojasnil pridobitve sodobne znanosti?