Jehovove priče si prizadevamo držati se krščanstva, ki ga je učil Jezus in v skladu s katerim so živeli njegovi apostoli. Ta članek povzema naše temeljno verovanje.

1.   Bog. Častimo edinega pravega in Vsemogočnega Boga, Stvarnika, ki mu je ime Jehova. (Psalm 83:18; Razodetje 4:11) On je Bog Abrahama, Mojzesa in Jezusa. (2. Mojzesova 3:6; 32:11; Janez 20:17)

2.   Sveto pismo. Na Sveto pismo oziroma Biblijo gledamo kot na Božje navdihnjeno sporočilo za ljudi. (Janez 17:17; 2. Timoteju 3:16) Naše verovanje temelji na vseh 66 svetopisemskih knjigah, ki sestavljajo »Staro zavezo« in »Novo zavezo«. Profesor Jason David BeDuhn je to ustrezno opisal, ko se je izrazil, da Jehovove priče »svoj sistem verovanja in ravnanja gradijo na neokrnjenem biblijskem gradivu, ne da bi že vnaprej določali, kaj bi moralo v Bibliji pisati«. a

    Upoštevamo celotno Sveto pismo, vendar pa nismo fundamentalisti. Priznavamo, da so deli Svetega pisma napisani v figurativnem oziroma simboličnem jeziku in da se jih ne sme razumeti dobesedno. (Razodetje 1:1)

3.   Jezus. Ravnamo se po naukih in zgledu Jezusa Kristusa. Izkazujemo mu čast, ker je naš Rešitelj in Božji Sin. (Matej 20:28; Apostolska dela 5:31) Torej smo kristjani. (Apostolska dela 11:26) Toda iz Svetega pisma smo spoznali, da Jezus ni Vsemogočni Bog in da nauk o Trojici ne temelji na tej knjigi. (Janez 14:28)

4.   Božje kraljestvo. Ne gre za stanje v srcu kristjanov, ampak za resnično vladavino v nebesih. Kraljestvo bo nadomestilo človeške vladavine in izpolnilo Božji namen za Zemljo. (Daniel 2:44; Matej 6:9, 10) Do tega bo prišlo kmalu, saj svetopisemske prerokbe nakazujejo, da živimo v »zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1–5; Matej 24:3–14)

    Jezus je kralj Božjega kraljestva v nebesih. Zakraljeval je leta 1914. (Razodetje 11:15)

5.   Rešitev. Jezusova odkupna žrtev ljudem omogoča, da so rešeni greha in smrti. (Matej 20:28; Apostolska dela 4:12) Da bi jim lahko ta žrtev koristila, ni dovolj, da verujejo v Jezusa, ampak morajo tudi spremeniti svoj način življenja in se krstiti. (Matej 28:19, 20; Janez 3:16; Apostolska dela 3:19, 20) Človek s svojimi deli dokazuje, da je njegova vera živa. (Jakob 2:24, 26) Toda rešitve si ne moremo prislužiti, saj je možna le zaradi »Božje nezaslužene dobrotljivosti«. (Galačanom 2:16, 21)

6.   Nebesa. Bog Jehova, Jezus Kristus in zvesti angeli prebivajo v duhovnem področju. b (Psalm 103:19–21; Apostolska dela 7:55) Sorazmerno majhno število ljudi – 144.000 – bo obujenih, da bi v nebesih skupaj z Jezusom vladali Božjemu kraljestvu. (Daniel 7:27; 2. Timoteju 2:12; Razodetje 5:9, 10; 14:1, 3)

7.   Zemlja. Bog je ustvaril Zemljo, da bi za vedno bila dom človeški družini. (Psalm 104:5; 115:16; Pridigar 1:4) Poslušne ljudi bo blagoslovil s popolnim zdravjem in večnim življenjem v raju na Zemlji. (Psalm 37:11, 34)

8.   Hudobija in trpljenje. To se je pričelo z uporom enega od Božjih angelov. (Janez 8:44) Ta angel, ki je po uporu dobil naziva »Satan« in »Hudič«, je prepričal prva človeka, da sta stopila na njegovo stran. Posledice tega so bile za njune potomce katastrofalne. (1. Mojzesova 3:1–6; Rimljanom 5:12) Bog prenaša hudobijo in trpljenje, zato da bi se rešila moralna vprašanja, ki jih je sprožil Satan, vendar tega ne bo dopuščal večno.

9.   Smrt. Ljudje nehajo obstajati, ko umrejo. (Psalm 146:4; Pridigar 9:5, 10) Ne mučijo se v ognjenem peklu.

    Bog bo milijarde ljudi obudil od mrtvih. (Apostolska dela 24:15) Toda tisti obujeni, ki se ne bodo hoteli učiti Božjih poti, bodo za vedno uničeni, in to brez možnosti ponovnega vstajenja. (Razodetje 20:14, 15)

10.   Družina. Spoštujemo to, kar je Bog od začetka določil za zakonsko skupnost. To bi morala biti zveza enega moškega in ene ženske. Edini upravičeni razlog za razvezo pa je nečistovanje oziroma spolna nemorala. (Matej 19:4–9) Prepričani smo, da modrost, ki jo najdemo v Svetem pismu, pomaga družinam, da so srečne. (Efežanom 5:22–6:1)

11.   Naše bogočastje. Ne častimo križa ali drugih podob. (5. Mojzesova 4:15–19; 1. Janezovo 5:21) Najpomembnejši elementi našega bogočastja so:

    •   Molitev k Bogu. (Filipljanom 4:6)

    •   Branje in preučevanje Svetega pisma. (Psalm 1:1–3)

    •   Poglobljeno premišljevanje o tem, kar se učimo iz Svetega pisma. (Psalm 77:12)

    •   Shodi s soverniki in drugimi. Na teh shodih molimo, preučujemo Sveto pismo, pojemo, izražamo svojo vero in se med seboj bodrimo. (Kološanom 3:16; Hebrejcem 10:23–25)

    •   Oznanjevanje »dobre novice o kraljestvu«. (Matej 24:14)

    •   Pomoč tistim, ki so v stiski. (Jakob 2:14–17)

    •   Gradnja in vzdrževanje kraljestvenih dvoran in drugih prostorov, ki jih uporabljamo za svetovno svetopisemsko izobraževanje. (Psalm 127:1)

    •   Pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. (Apostolska dela 11:27–30)

12.   Naša organizacija. Organizirani smo v občine. Za vsako občino skrbi starešinstvo. Toda starešine niso ločen razred duhovnikov niti niso plačani za svoje delo. (Matej 10:8; 23:8) Nimamo desetine niti ne pobiramo nabirk na naših shodih. (2. Korinčanom 9:7) Vse naše dejavnosti se podpirajo z anonimnimi prispevki.

     Vodstveni organ, majhna skupina zrelih kristjanov, ki služi v našem svetovnem središču, daje smernice za vse Jehovove priče po svetu. (Matej 24:45)

13.   Naša enotnost. Enako verovanje nas zedinja s soverniki po vsem svetu. (1. Korinčanom 1:10) Poleg tega se močno trudimo, da ne bi delali socialnih, etničnih, rasnih ali razrednih razlik. (Apostolska dela 10:34, 35; Jakob 2:4) Vendar pa naša enotnost dopušča tudi osebno svobodo. Vsakdo od nas se odloča v skladu s svojo biblijsko šolano vestjo. (Rimljanom 14:1–4; Hebrejcem 5:14)

14.   Naše vedenje. Prizadevamo si, da vse, kar delamo, zaznamuje nesebična ljubezen. (Janez 13:34, 35) Pazimo, da ne delamo stvari, ki ne ugajajo Bogu, med drugim tudi tega, da bi zlorabili kri s tem, da bi sprejeli transfuzijo. (Apostolska dela 15:28, 29; Galačanom 5:19–21) Miroljubni smo in ne sodelujemo v vojskovanju. (Matej 5:9; Izaija 2:4) Spoštujemo vlado države, v kateri živimo, in se podrejamo njenim zakonom, vse dokler se ne zahteva od nas, da kršimo Božje zapovedi. (Matej 22:21; Apostolska dela 5:29)

15.   Naši odnosi z drugimi. Jezus je zapovedal: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Prav tako pa je rekel, da kristjani »niso del sveta«. (Matej 22:39; Janez 17:16) Zato se trudimo delati »dobro vsem«, vendar ostajamo povsem nevtralni v političnih zadevah in se ne povezujemo z drugimi religijami. (Galačanom 6:10; 2. Korinčanom 6:14) Toda spoštujemo, ko se drugi ljudje drugače odločijo glede teh zadev. (Rimljanom 14:12)

 Če imate še druga vprašanja o verovanju Jehovovih prič, lahko izveste več o nas tako, da obiščete naše spletno mesto, kontaktirate enega od naših podružničnih uradov, obiščete shod v bližnji kraljestveni dvorani ali pa govorite s kom od Jehovovih prič v vašem kraju.