Palo 1920 berš, me roditelija doznajngje bašo Jehova, adava sine angleder te len pe. Me bijandiljum ko početok taro 1939 berš. Keda sium sine tikno amen živinaja sine ki Anglija hem džava sine ko sostanokija mle roditelencar. Palo nesavo vreme pišingjum man ki Teokratsko škola baši služba. Panda setinava man ko mlo prvo govor. Adaleske so sine man samo šov berš, valjani sine te ukljav ki jekh kutija te šaj te dikhav tari bina. Sine man but trema keda dikhava sine ko vozrasna manuša so sine ki publika.

Te šaj te ovel mange polokho ki služba mo dad ki jekh kartička pišingja mange jekh ednostavno prezentacija so šaj sine te koristinav la. Sine man ofto berš keda prvo puti korkori geljum te propovedinav ko jekh kher. But sium sine bahtalo keda o stanari čitingja mli kartička hem prifatingja o lil „O Devel neka ovel čačutno!“ * Odma prastandiljum te vakerav me dadeske, kova so svedočinela sine ki isto ulica. I služba hem o sostanokija kerena man sine bahtalo hem pomožingje mange te mangav te služinav e Jehovaske polnovremeno.

Otkeda mo dad platingja te šaj redovno te dobinav o spisanie Stražarsko kula, počmingjum te mangav i Biblija sa poviše. Odma čitinava sine sekova spisanie samo so ka resel. Mli doverba ko Jehova bajrola sine sa poviše hem adava kergja te dav lafi kaj ka služinav leske celo životo.

Ko 1950 berš, sar familija siem sine delegatija ko kongres „Bajrola i teokratija“, so ikergja pe ko Njujork. Četvrtok, 3 avgust, i tema bašo adava dive sine: „Dive e misionerengoro“. Adava  dive, o phral Keri Barber, kova so palo nesavo vreme služingja ko Vodečko telo, ikergja o govor krstibaske. Otkeda pučlja amen e kandidaten o duj pučiba ko krajo taro plo govor me uštiljum hem vakergjum: „Oja“. Sine man 11 berš ama haliljum kaj angjum jekh važno odluka. Ama, darava sine te khuvav ko pani adaleske so na džanava sine te plivinav. Mo kako alo mancar dži ko bazenti hem vakergja mange ma te darav. Hem ko pravo sine, sa završingja doborom sigate so ni mle pre na pipingje dži tele o bazenti. Jekh phral krstingja man, a o javer ikalgja man taro bazenti. Taro adava važno dive o Jehova ponadari da isprajnela sine mle drumija.

Keda završingjum i škola mangljum te ovav pioneri, ama me nastavnikija pottikningje man te džav ko fakulteti. Šungjum len hem kergjum agjaar, ama sigate haliljum kaj našti te ačhovav cvrsto ko čačipe hem ko isto vreme te koncentririnav man ki škola. Adaleske odlučingjum te na džav više ko fakulteti. Molingjum man e Jehovaske bašo adava hem pišingjum pismo dži ko fakulteti kote so ljubezno objasningjum kaj ka mukhav i škola ko krajo taro prvo berš. Sine man celosno doverba ko Jehova hem odma počmingjum e pionersko službaja.

Ko juli 1957 berš, počmingjum e polnovremeno službaja ki diz Velinboro. Pučljum e phralen ko Betel ko London te preporačinen mange jekhe iskusno pionere kasaja so šaj te sorabotinav. Ola preporačingje mange e phrale Bert Vejzi kova so sikavgja man but bukja. Ov revnosno propovedinela sine hem pomožingja mange te ovel man šukar raspored baši služba. Ko sobranie siem sine me, o phral Vejzi hem šov pophure phenja. Adava so spreminava man sine hem so učestvujnava sine ko sa o sostanokija kergja te bajrarav mli doverba hem mli vera ko Jehova.

Otkeda kratko vreme sium sine ko zatvor, adaleske so na geljum ki vojska, zapoznajngjum man e Barbaraja, jekh phen so služinela sine sar specijalno pioneri. Venčingjem amen ko 1959 berš, hem siem sine spremna te služina kote so isi potreba. Prvo siem sine dodelime ko Lenkešir ki severozapadno Anglija. Palo adava ko januari 1961 berš, sium sine kanimo te prisustvujnav ki škola bašo imenujme phralja ko Betel, ko London so trajngja jekh masek. But iznenadingjum man keda ko krajo tari škola sium sine dodelimo ki patuvačko služba. Duj kurke dobingjum obuka taro jekh iskusno pokrainsko nadgledniko ki diz Birmingen hem i Barbara sine zaedno mancar. Palo adava, irangjem amen ki amari dodelba ko Lenkešir hem Češir.

Džikote siem sine ko odmor, ko avgust 1962 berš, dobingjem pismo tari podružnica. Ki leste sine o molbe baši Škola Gilead. Otkeda molingjem amen me hem i Barbara phergjem o molbe hem sigate bičhalgjem len ki podružnica. Palo pandž masek vikingje amen ko Bruklin (Njujork) te prisustvujna ko 38-to klasi tari Škola Gilead, so trajnela sine deš masek hem kolate so proučinela pe i Biblija.

 Ki Škola Gilead siklilem but bašo e Devleskoro Lafi, leskiri organizacija hem bašo amaro phralipe. Man sine man 24 berš, a e Barbara 23 hem but siklilem taro javera so sine ko amaro klasi. Sine mange čest sekova dive te sorabotinav e phralea Fred Rask, so sine jekh taro amare instruktorija. Jekh but važno pouka so istakningja la tani kaj sekogaš valjani te del pe ispravno sovet kova so temelinela pe ki Biblija. Maškar o phralja so ikerena sine govorija ki škola sine iskusna phralja sar o Natan Nor, o Frederik Franc hem o Karl Klajn. Isto agjaar, but siklilem taro ponizno primer e phraleskoro Mekmilan, kova so sikavgja amen bašo adava sar o Jehova pomožingja ple narodo ko pharo periodi so doživingje o phralja hem i organizacija.

Ko krajo tari škola o phral Nor vakergja e Barbarake hem mange kaj siem dodelime ko Burundi, ki Afrika. Sigate gelem ki betelsko biblioteka te dikha ko Godišniko kobor objavitelija sine ko Burundi. Ama, siem sine iznenadime keda doznajngjem kaj na sine ni jekh objaviteli ki adaja phuv! Znači valjangjem te dža ko than kote so na sine propovedimo, hem ko kontinenti koleske so džanaja sine but hari. But siem sine sekirime, ama i iskreno molitva pomožingja amenge te ova smirime.

Ki amari nevi dodelba sa sine porazlično — i klima, i kultura hem i čhib. Osven adava, valjani sine te sikljova francuski. Isto agjaar, valjani sine amenge than kote te živina. Duj dive otkeda reslem, jekh phral so sine amencar ki Škola Gilead, o Hari Arnot, alo te posetinel amen džikote iranela pe sine ki pli dodelba ki Zambija. Ov pomožingja amenge te arakha jekh stani, kova so ulo amaro prvo misionersko kher. Ama kratko palo adava, o vlastija počmingje te protivinen pe amenge, adaleske so na džanena sine ništo bašo e Jehovaskere svedokija. Samo so počmingjem te uživina ki amari dodelba, o vlastija vakergje amenge kaj našti te ačhova bizi rabotno dozvola. Žalno sine adava so vakergje amenge kaj mora te dža amenge hem preselingjem amen ki javer država, ki Uganda.

Siem sine sekirime adaleske so gelem ki Uganda bizi viza, ama sine amen doverba ko Jehova. Jekh phral tari Kanada, kova so služinela sine ki Uganda, objasningja jekhe službenikoske amari situacija hem o službeniko vakergja amenge  kaj šaj te beša nekobor masek džikote na dobinaja i dozvola te ačhova ki adaja phuv. Adava sine amenge dokaz kaj o Jehova pomožinela amenge.

I situacija ki Uganda sine but porazlično tari adaja ko Burundi. Ki Uganda više propovedinela pe sine iako ki celi phuv sine samo 28 objavitelija. Ko podračje arakhlem buten so kerena sine angliski lafi. Ama, sigate halilem kaj, te šaj te pomožina e interesentenge te napredujnen, valjani sine te sikljova barem jekh taro but čhibja so kerena pe sine lafi ki adaja phuv. Počmingjem te propovedina ki diz Kampala hem okolu late, kote so i čhib luganda najviše kerela pe sine lafi. Adaleske odlučingjem te sikljova adaja čhib. Valjangje amenge nekobor berša te šaj te kera šukar lafi, ama adava so džanaja sine i čhib luganda pomožingja amenge te oven amen šukar rezultatija ki služba. Počmingjem pošukar te haljova so valjani sine amare interesentenge, a lenge sine polokho te vakeren amenge sar osetinena pe.

But siem sine bahtale džikote pomožinaja sine e manušenge te sikljoven bašo čačipe, a panda pobahtale siem sine keda zamolingje amen te služina ki patuvačko služba. I podružnica tari Kenija dengja amen upatstvija te patujna ki celi phuv, te šaj te dikha thana kote so najviše valjani sine specijalna pionerija. But puti sikavgje amenge bari gostoprimlivost o manuša so nikogaš angleder na šungje bašo e Jehovaskere svedokija. Ola kerena sine te osetina amen šukar hem čak spreminena sine amenge hajbaske.

Ki jekh prilika patujngjem duj dive vozea tari Kampala dži ki diz Mombasa ki Kenija hem palo adava brodea dži ko Sejšeli, grupa ostrovija ko Indisko Okeani. Palo adava taro 1965 berš dži ko 1972 berš, i Barbara hem me redovno posetinaja sine o Sejšeli. Ko početok adathe sine samo duj objavitelija, pokasno ule grupa hem palo adava sobranie. Javera thana kote so posetingjem e phralen sine ki Eritrea, Etiopija hem Sudan.

I političko situacija ki Uganda meningja pe otkeda jekh voeno grupa lelja i vlast. O berša palo adava sine but phare, ama adava sikavgja man kaj najšukar tano te šunav i biblisko zapoved te ovav poslušno e vlastenge (Mar. 12:17). Ki jekh prilika sa o strancija so živinena sine ki Uganda mora sine te prijavinen pe ko policiska stanice so sine najpaše uzo lengere khera, amen odma kergjem adava. Nekobor dive pokasno, džikote me hem jekh misioneri vozinaja sine ki Kampala, ale uzi amende nekobor džene tari tajno policija. But darandilem! Ola obviningje amen kaj siem špionja hem ingargje amen ki glavno policisko stanica kote so objasningjem kaj siem mirna misionerija, vakergjem lenge kaj amen više prijavingjem amen ki policija, ama ola na mangle te šunen amen. I policija ingargja amen ki policisko stanica so sine najpaše uzo misionersko kher. Pelo amenge baro bar taro vilo keda o policajco koleste so prijavingjem amen angleder pendžargja amen hem vakergja lenge te mukhen amen.

Ko adava periodi but puti sine amenge pharo keda nakhaja sine taro blokade so sine postavime ko drumo, a posebno keda o vojnikija sine but mate. Sekova puti molinaja amen sine hem osetinaja sine andruno mir keda mukhena amen sine bezbedno te nakha. Žalno tano so ko 1973 berš, sa e stranska misionerenge sine vakerdo te džan peske tari Uganda.

 Palem dobingjem jekh nevi dodelba akava puti ko Bregot na Slonovata Koska ki zapadno Afrika. Adaja sine panda jekh bari promena amenge. Valjangjem te sikljova jekh nevi kultura, palem te kera francuski lafi celo vreme hem te prilagodina amen te živina misionerencar so avena sine taro javera phuvja. Ama, palem dikhlem e Jehovaskoro vodstvo keda ponizna hem iskrena manuša taro podračje sigate prifatingje o šukar haberi. Zaedno dikhlem sar amari doverba ko Jehova isprajngja amare drumija.

Palo nesavo vreme i Barbara iznenadeno nasvalili taro rako. Poviše puti irangjem amen ki Evropa te šaj te lečinel pe, hem ko 1983 berš halilem kaj našti više te ačhova ki amari dodelba ki Afrika. But siem sine razočarime bašo adava!

E Barbarakiri sostojba uli sa pološno džikote služinaja sine ko Betel ko London, hem ko krajo oj muli. I betelsko familija but pomožingja mange. Posebno jekh bračno pari pomožingja mange te prilagodinav man hem ponadari da te ovel man doverba ko Jehova. Pokasno zapoznajngjum jekhe phenja koja so avela sine ko Betel te pomožinel, a poangle služinela sine sar specijalno pioneri. Oj mangela sine but e Jehova hem sine duhovno ličnost. I En hem me venčingjem amen ko 1989 berš, hem ottegani služinaja ko Betel, ko London.

Taro 1995 berš dži ko 2018 berš, služingjum sar pretstavniko taro glavno sedište (poangle pendžardo sar zonsko nadgledniko) hem posetingjum skoro 60 različna phuvja. Ki sekoja phuv dikhljum sar o Jehova grižinela pe ple narodoske bizi razlika so slučinela pe lea.

Ko 2017 berš irangjum man ki Afrika te posetinav jekh phuv. Sium sine but bahtalo so i En ali mancar prvo puti ko Burundi. Solduj siem sine iznenadime keda dikhlem kobor džene prifatingje o čačipe. Ki isto ulica kote so propovedingjum taro kher ko kher ko 1964 berš, akana isi jekh but šužo Betel. Ki adaja phuv akana isi poviše taro 15.500 objavitelija.

Sium sine but bahtalo keda dobingjum o spisako e phuvjencar kola so valjani sine te posetinav len ko 2018 berš. Jekh taro phuvja sine Bregot na Slonovata Koska. Keda reslem ko Abidžan, i glavno diz, osetingjum man sar te phene resljum khere. Taro telefonsko imeniko ko Betel, dikhljum kaj o phral so živinela sine uzi gostinsko soba kote so sium sine me, sine o phral Sosu. Setingjum man kaj keda me sium sine poangle ko Abidžan agjaar vikinela pe sine o nadgledniko e dizjakoro. * Ama, na sium sine ko pravo. Akava phral na sine ov, nego leskoro čhavo.

O Jehova sekogaš ikerela pe ko adava so vetinela. O phare bukja so doživingjum sikavgje man kaj, ako isi tut doverba ko Jehova, ov ka isprajnel tle drumija. Mangava ponadari da te džav ko drumo kova so nane le krajo hem kova so ka ingarel man ko but šužo nevo sveto (Izr. 4:18).