Bijandiljum ko 1948 berš ko jekh tikno gav ki jugozapadno Nigerija. Ko adava vreme me dadeskoro potikno phral o Mustafa hem mo najphuro phral o Vahabi krstingje pe hem ule Jehovaskere svedokija. Keda sine man enja berš mo dad mulo. Adava sine mange but pharo. O Vahabi vakergja mange kaj palem ka šaj te dikha amare dade keda ka voskresninel. Akala lafija utešingje man hem adava pottikningja man te proučinav i Biblija. Agjaar, ko 1963 berš krstingjum man. Isto agjaar, me javera da trin phralja krstingje pe.

Ko 1965 berš geljum ko mo pophuro phral o Vilson ko Lagos, hem adari uživingjum ko društvo e opšto pionerencar taro sobranie Igbobi. Lengiri radost hem revnost but pottikningje man hem adaleske ko januari 1968 me da počmingjum te služinav sar pioneri.

Jekh phral so služinela sine ko Betel, o Albert Olegbebi, organiziringja jekh posebno sostanok e poternencar kote so kergja lafi kaj isi potreba taro specijalna pionerija ki severno Nigerija. Panda setinava man ko leskere pottiknuvačka lafija: „Tumen sien terne hem šaj te koristinen tumaro vreme hem sila e Jehovaske. Adari isi bari potreba!“ Mangljum te ovav sar o Isaija hem spremno te džav segde kote so ka bičhalel  man o Jehova. Adaleske phergjum i molba (Isa. 6:8).

Ko maj 1968 berš sium sine bičhaldo te služinav sar specijalno pioneri ki diz Kano, severno Nigerija. Služingjum adari džikote trajnela sine i Biafransko vojna (1967-1970). I vojna angja but muke hem meribe ki severno Nigerija hem palo adava širingja pe ki istočno Nigerija. Jekh phral kova so mislinela sine bašo mlo šukaripe probingja te ubedinel man te na džav adari soske darala sine kaj ka slučinel pe mange nešto. Ama me vakergjum leske: „Ov sasto so grižinea tut mange. Ama uverimo sium kaj ako o Jehova mangela te služinav ko adava than, ov ka grižinel pe mange“.

Sine but žalno adava so slučingja pe ko Kano. I gragjansko vojna uništingja akaja bari diz. Džikote džaja sine ki služba, ponekogaš dikhaja sine ki ulica mule manušen so sine mudarde ki vojna. Iako ko Kano sine nekobor sobranija, sepak poviše taro phralja našle. Ačhile pohari taro 15 objavitelija hem ola sine but obeshrabrime hem darana sine. Akala phralja hem phenja sine but radosna keda me hem panda pandž specijalna pionerija reslem ko Kano. Amen ohrabringjem len hem ola osetingje pe pošukar. Pomožingjem lenge te organizirinen o sostanokija hem palem te počminen e službaja, te bičhalen izveštaija hem te poručinen literatura taro Betel.

Sa o specijalna pionerija so siem sine adathe počmingjem te sikljova i čhib hausa. Adaleske so propovedinaja sine ki lengiri čhib, but manuša mangena sine te šunen amen. Ama nesavenge tari glavno religija so sine adathe na svidžingja pe adava so propovedinaja. Hem adaleske mora sine but te pazina. Ki jekh prilika pali mande hem palo phral so sine mancar ki služba prastandilo jekh manuš čhurikaja. Ama adaleske so sigate prastandilem, ov našti sine te resel amen. Iako sine but opasna situacie, o Jehova pomožingja amenge te živina bizi dar. O broj e objavitelengoro počmingja te bajrol (Ps. 4:8). Avdive isi poviše taro 500 objavitelija kola so služinena ko 11 sobranija ko Kano.

Ko Kano služingjum samo nekobor masekija hem odma palo adava ko avgust 1968, zaedno javere duje  specijalno pionerencar bičhalgje man te služinav ko Nijamej, i glavno diz ki Republika Niger. Na valjangja te nakhel but vreme te šaj te haljova kaj o Niger kova so arakhljola ki zapadno Afrika tano jekh taro najtate thana ki phuv. Osven so valjani sine te izdržina o baro tatipe, valjani sine isto agjaar te sikljova i francusko čhib koja soj službeno čhib ko adava than. Iako akala bukja na sine lokhe te keren pe, sepak sine amen doverba ko Jehova hem počmingjem te propovedina ki glavno diz zaedno e nekobore objavitelencar kola so živinena sine adathe. Bašo kratko vreme, sekova jekh taro Nijamej kova so džanela sine te čitinel dobingja o lil Čačipe kova so ingarela ko večno životo. O manuša počmingje čak korkori te aven hem te roden lila!

Sigate halilem kaj o vlastija na mangena e Jehovaskere svedokon. Ko juli 1969 berš khedingjem amen te šaj te ikera o prvo pokrainsko kongres ki phuv kote so sine okolu 20 prisutna. Edvaj adžikeraja sine te dikha sar ka krstinen pe duj neve objavitelija. Ama ko prvo dive taro kongres ali i policija hem čhinavgja i programa. Man, e javere specijalno pioneren hem e pokrainsko nadgledniko ingargje amen ki policisko stanica. Otkeda ispitingje amen naredingje amenge o tajsutno dive palem te irana amen ki policisko stanica. Halilem kaj o vlastija šaj te keren amenge problemija hem adaleske organiziringjem o govor bašo krstibe te ikerel pe ko jekh privatno kher hem palo adava e duje kandidaten tajno krstingjem len ki jekh reka.

Nekobor kurke pokasno, i vlada naredingja mange hem e javere pandže specijalno pionerenge te dža amenge tari phuv. Vakergje amenge kaj isi amen 48 saatija te kera adava hem mora sine korkori te snadžina amen. Šungjem adaja naredba hem gelem direktno ko Betel ki Nigerija kote so dobingjem javera zadače.

Sium sine bičhaldo te služinav ko gav Orisunbari (Nigerija). Adathe uživingjum ki služba hem ko vodibe bibliska kursija zaedno e tikne grupaja objavitelija so živinena sine adathe. Ama palo šov masek, o Betel vakergja mange te iranav man palem ko Niger korkori. Ko početok sium sine but iznenadimo hem sekirimo ama palo adava edvaj adžikerava sine palem te dikhav man e phralencar taro Niger.

Irangjum man ko Nijamej. O dujto dive otkeda resljum, jekh biznismeni tari Nigerija halilo kaj sium Svedoko hem počmingja te pučel man pučiba baši Biblija. Počmingjum te proučinav lea hem otkeda čhinavgja te pušinel hem te makjol, krstingja pe. Sine mange milo te džav ki služba e phralencar hem e phenjencar ko različna delija taro Niger hem te dikhav sar ko sa akala berša o manuša prifatinena o čačipe. Keda resljum ki phuv athe sine 31 objavitelija, a keda geljum mange sine 69.

Ko dekemvri 1977 berš, irangjum man ki Nigerija te šaj te dobinav obuka. Palo trin kurke obuka, o koordinator taro Odbor e podružnicakoro  o Malkolm Vigo, dengja man te čitinav jekh pismo taro Betel ki Siera Leone. Ola rodena sine jekh phral kova soj bekjari, so isi le šukar sastipe, soj tano pioneri hem so džanela te kerel angliski hem francuski lafi te šaj te služinel sar pokrainsko nadgledniko ki Gvineja. O phral o Vigo vakergja mange kaj i obuka so dobingjum la sine baš baši adaja zadača. Ov isto agjaar jasno vakergja mange kaj adaja nane baš lokhi zadača. Hem vakergja mange: „Šukar razmislin angleder te ane odluka“. Me odma odgovoringjum leske: „Ako o Jehova bičhalela man, me ka džav“.

Geljum ki Siera Leone hem adari kergjum lafi e phralencar taro Betel. Jekh členi taro Odbor e podružnicakoro vakergja mange: „Na džanaja but bašo aktivnostija bašo Carstvo ki Gvineja“. Iako o Betel tari Siera Leone sine odgovorno baši propovedničko aktivnost ki Gvineja, ola našti sine te aven ko kontakt e objavitelencar adari soske i političko situacija na sine šukar. Hem iako nekobor puti o Betel probingja te bičhalel phralen te šaj te posetinen e phralen adari, adava na uspejngja lenge. Adaleske pučle man dali šaj te džav ki glavno diz tari Gvineja, ko Konakri, hem te probinav te dobinav prestoj adari.

Keda resljum ko Konakri, geljum ki Nigerijansko ambasada hem kergjum lafi e ambasadorea. Vakergjum leske kaj mangava te propovedinav ki Gvineja. Ov vakergja mange te na ačhovav soske šaj i policija te astarel man ili te slučinel pe mange nešto pološno. Vakergja mange: „Iran tut ki Nigerija hem propovedin adari“. A me vakergjum leske: „Odlučingjum te ačhovav akate“. Adaleske pišingja jekh pismo dži ko ministeri bašo Vnatrešni raboti tari Gvineja koleste so zamolingja le te pomožinel mange hem o ministeri ljubezno primingja man.

Kratko palo adava, irangjum man ko Betel ki Siera Leone hem vakergjum e phralenge savi odluka angja o ministeri — sine mange odobrimo prestoj ki Gvineja! O phralja sine but radosna keda šungje sar o Jehova vodingja man hem pomožingja mange.

Taro 1978 dži ko 1989 služingjum sar pokrainsko nadgledniko ki Gvineja, ki Siera Leone hem sar zameniko e pokrainsko nadglednikoske ki Liberija. Ko početok but puti nasvaljovava sine. Ponekogaš adava slučinela pe mange sine keda sium sine ko izolirime thana. Ama o phralja kerena sine sa so šaj te šaj te ingaren man ki bolnica.

Jekh puti but nasvaliljum, astargjum malarija a ko isto vreme sine man glistija ko crevija. Keda palo nesavo vreme sastiljum, doznajngjum kaj o phralja više kerena sine lafi bašo adava kote te parunen man! Iako sium sine ko situacie kote so mlo životo sine ki opasnost, nikogaš na alo mange ki godi te otkažinav man tari mli zadača. Hem sium sine uverimo kaj i čačutni sigurnost avela taro Devel kova so šaj te vazdel e mulen.

Ko 1988 zapoznajngjum e Dorka, jekh ponizno hem duhovno zrelo phen koja so sine pionerka. Lelem amen hem oj zaedno mancar patujnela sine ki pokrainsko služba. I Dorka dokažingja kaj tani šukar hem kaj tani spremno te kerel žrtve bašo Jehova. Te šaj te resa taro jekh sobranie dži ko javer, mora sine te phira peški 25 kilometre amare kuferencar. A te šaj sine te resa dži ko podur  sobranija, koristinaja sine bilo savo prevoz so ka arakha hem patujnaja sine ko čikale drumija kote so sine but dupke.

I Dorka tani but hrabro. Na primer, ponekogaš valjani sine te nakha taro reke kote so sine pherdo krokodilija. Jekh puti valjani sine te patujna pandž dive hem valjani sine te nakha tari jekh reka. Ama adaleske so o kaštunale mostija sine phage mora sine te koristina kanu. Keda i Dorka manglja te ikljol taro kanu, peli ki reka koja so sine hor. O solduj na džanaja sine te plivina, a ko pani sine but krokodilija. Sine amen srekja so nesave terne rupingje ki reka hem spasingje la. Nesavo vreme palo adava nastan sine amen košmarija, ama prodolžingjem amare zadačaja.

Ko početok taro 1992 berš, siem sine but iznenadime keda doznajngjem kaj i Dorka ačhili khamni. Ko početok na siem sine sigurna dali adava ka čhinavel amen ki polnovremeno služba. Ama tegani vakergjem amenge: „O Jehova dengja amen poklon!“ Adaleske, amare čhajake čhivgjem o anav Jahgift, kova so ko angliski značinela poklon taro Jehova. A palo štar berš bijandilo o Erik. O solduj amare čhave dokažingje kaj tane čače poklon taro Jehova. I Jahgift nesavo vreme služingja ki preveduvačko kancelarija ko Konakri, a o Erik tano sluga-pomošniko.

Iako i Dorka palo nesavo vreme čhinavgja te služinel sar specijalno pioneri, oj prodolžingja te služinel sar opšto pioneri iako valjani sine te arakhel e čhaven. Adaleske so pomožingja mange o Jehova me prodolžingjum e specijalno polnovremeno službaja. Otkeda amare čhave barile, i Dorka šaj sine palem te počminel e specijalno polnovremeno službaja. Akana o solduj džene služinaja sar misionerija ko Konakri.

Sekogaš džava sine adari kote so ingargja man o Jehova. Me hem mi romni but puti osetinaja sine leskiri zaštita hem blagoslov. Adaleske so sine amen doverba ko Jehova namesto ko materijalna bukja sine amen pohari problemija hem pohari sekiracie. Taro lično iskustvo me hem i Dorka halilem kaj taro Jehova avela i čačutni sigurnost, o Devel kova so spasinela amen (1. Let. 16:35). Uverimo sium kaj o životo okolengoro so isi len doverba ki leste „ka ovel ko sigurno than“ (1. Sam. 25:29).