STATIJA PROUČIBASKE 46
GILI 49 Te kera e Jehova bahtalo
Phraljalen — dali trudinena tumen te oven sluga-pomošnikija?
Poviše radost isi keda dela pe nego keda lela pe (APO. 20:35)
SO KA SIKLJOVA
Akaja statija ka pottikninel e phralen te bajraren ki peste želba hem te pheren o uslovija te oven sluga-pomošnikija.
1. Sar dikhela sine o apostol Pavle ko sluga-pomošnikija?
E SLUGA-POMOŠNIKON isi len važna zadače ko sobranie. Dikhela pe kaj o apostol Pavle but ceninela sine asavke verna phralen. Na primer, keda pišingja e hristijanenge ko Filipi, ov konkretno pozdravingja e sluga-pomošnikon zaedno e starešinencar (Fil. 1:1).
2. Sar osetinela pe o phral Luis adaleske soj tano sluga-pomošniko?
2 Bizi razlika dali terne ili phure, but krstime phralja osetinena bari radost adaleske so pomožinena ko sobranie sar sluga-pomošnikija. Na primer, e Devane sine le 18 berš keda sine imenujmo sar sluga-pomošniko. Tari javer strana, jekh phral so vikinela pe Luis, sine imenujmo keda sine le poviše taro 50 berš. Sar osetinela pe ov adaleske soj tano sluga-pomošniko? O Luis vakerela: „But sium srekjno so ko asavko način služinava mle phralenge hem phenjenge ko sobranie. Ola sikavgje mange baro mangipe hem akana me da šaj te sikavav lenge mangipe!“ But sluga-pomošnikija osetinena pe slično.
3. Kola pučiba ka dikha ki akaja statija?
3 Ako sian krstimo phral, a panda na sian sluga-pomošniko, dali šaj te čhive tuke asavki cel? So šaj te pottikninel tut te kere adava? Hem kola bibliska uslovija valjani te phere te šaj te ove sluga-pomošniko? Ki akaja statija ka dikha o odgovorija ko akala pučiba. Ama, najangle te dikha savi tani i uloga jekhe sluga-pomošnikoskiri.
SAVI ULOGA ISI JEKHE SLUGA-POMOŠNIKO?
4. Savi uloga isi jekhe sluga pomošniko? (Dikh hem i slika.)
4 O sluga-pomošniko tano krstimo phral kova soj imenujmo tari e Devleskiri sila te šaj te pomožinel e starešinenge agjaar so ka kerel but važna zadače ko sobranie. Nesave sluga-pomošnikija grižinena pe e objavitelen te oven len dovolno podračja hem publikacie službake. Javera pomožinena ko čistibe hem ko održibe o dvorane. Isto agjaar, o sluga-pomošnikija služinena sar redarija hem pomožinena ko audio-video džikote trajnena o sostanokija. Pobaro delo taro zadače so kerena o sluga-pomošnikija tani praktično pomoš e sobranieske. Ama najangle, o sluga-pomošnikija tane duhovna manuša kola so mangena e Jehova hem živinena sprema leskere pravedna merilija. Isto agjaar, ola but mangena ple phralen hem phenjen (Mat. 22:37-39). Sar šaj jekh krstimo phral te pherel o uslovija te ovel sluga-pomošniko?
5. Sar šaj jekh phral te kerel buti ki pli cel te ovel sluga-pomošniko?
5 Ki Biblija pišinela so rodela pe taro jekh phral te šaj te ovel sluga-pomošniko (1. Tim. 3:8-10, 12, 13). Ako mangea te pomožine e javerenge agjaar so ka ove sluga-pomošniko, proučin o bibliska uslovija hem palo adava de tutar sa te šaj te phere len. Ama, najangle valjani šukar te razmisline soske mangea te ove sluga-pomošniko.
SOSKE MANGEA TE OVE SLUGA-POMOŠNIKO?
6. Taro kova motivi valjani te služine tle phralenge hem tle phenjenge? (Matej 20:28; dikh hem i slika.)
6 Razmislin bašo amaro najbaro primer, o Isus Hristos, kova so kerela sine sa taro mangipe sprema plo Dad hem sprema o manuša. Asavko mangipe pottikningja le te ovel bukjarno hem ponizno te kerel zadače kolenge so nesave manuša mislinena sine kaj nane važna. (Čitin Matej 20:28; Jovan 13:5, 14, 15.) Ako tute da pottikninela tut o mangipe, o Jehova ka blagoslovinel tut hem ka pomožinel tuke te ispolnine tli cel te šaj te phere o uslovija te ove sluga-pomošniko (1. Kor. 16:14; 1. Pet. 5:5).
7. Soske valjani jekh phral te arakhel pe taro sebična ambicie?
7 O manuša ko sveto but puti vooduševinena pe okolenge so mangena te oven važna anglo javera. Ama akava nane agjaar ki e Jehovaskiri organizacija. Jekh phral so mangela e javeren isto sar o Isus, na mangela te vladinel upro javera ili o javera ki leste te dikhen sar nekoj soj but važno. Ako asavko ambiciozno manuš ovela imenujmo ko sobranie, verojatno ka odbinel te kerel nesave ponizna zadače kola so valjani baši griža e Jehovaskere skapocena bakhrenge. Ov šaj ka mislinel kaj ako kerela asavke zadače adalea ka peravel pe (Jovan 10:12). O Jehova nane te blagoslovinel o trudo nekaskoro soj gordo hem kova so mukhela te ovel vodimo taro sebična ambicie (1. Kor. 10:24, 33; 13:4, 5).
8. Savo sovet dengja o Isus ple apostolenge?
8 Ponekogaš, čak hem adala so najpaše sorabotinena sine e Isusea mangle te keren nesave zadače taro pogrešna motivija. Razmislin baši jekh situacija kolate so sine vklučime duj taro e Isuseskere apostolija — o Jakov hem o Jovan. Ola rodingje taro Isus te del len važno than ko leskoro Carstvo. O Isus na pofalingja len baši lengiri ambicija. Namesto adava, sa e apostolenge objasningja: „Koj mangela te ovel baro maškar tumende, neka ovel tumenge sluga, hem koj mangela te ovel prvo maškar tumende, neka ovel robo sarinenge“ (Mar. 10:35-37, 43, 44). O phralja so mangena te keren zadače taro ispravno motivi — javere lafencar te služinen e javerenge — ka oven blagoslov e sobranieske (1. Sol. 2:8).
SO ŠAJ TE BAJRAREL TLI ŽELBA TE SLUŽINE E JAVERENGE?
9. Sar šaj te bajrare tli želba te služine e javerenge?
9 Džangjola pe, tu mangea e Jehova hem mangea te služine e javerenge. Sepak, šaj nane tut želba te kere dodatna zadače kola so rodena pe taro jekh sluga-pomošniko. Sar šaj te bajrare tli želba te služine ko asavko način? Razmislin kobor radosno ka ove ako služinea tle phralenge hem phenjenge. O Isus vakergja: „Poviše radost isi keda dela pe, nego keda lela pe“ (Apo. 20:35). Korkori o Isus živingja sprema akava načelo. Ov sine but radosno džikote služinela sine e javerenge, a o isto šaj te ovel tuja da.
10. Sar o Isus sikavgja kaj adava so služinela sine e javerenge kerela le radosno? (Marko 6:31-34).
10 Te dikha jekh primer kova so sikavela kaj o Isus sine radosno keda služinela sine e javerenge. (Čitin Marko 6:31-34.) Ki jekh prilika, o Isus hem leskere apostolija sine umorna. Ola cidingje te džan ko jekh than kote so na sine nikoj te šaj te odmorinen pe. Ama jekh bari grupa manuša resle adari angleder lende soske nadinena pe sine kaj o Isus ka sikavel len. Ov šaj sine te odbinel len soske ni le, ni leskere apostolen, na sine len vreme ni te han. Ili, o Isus šaj sine samo kratko te sikavel e manušen bašo jekh ili duj čačipa. Ama, adaleske so mangela sine e manušen ov „počmingja te sikavel len bašo but bukja“ hem prodolžingja te sikavel len dži kasno rakjate (Mar. 6:35). Ov na kergja adava soske mora sine, nego adaleske so žalingja len. O Isus manglja te sikavel len soske sine pottiknimo taro mangipe. E Isuse kerela le sine but radosno adava so služinela sine e javerenge.
11. Sar o Isus služingja e javerenge ko praktično način? (Dikh hem i slika.)
11 Keda o Isus služingja e manušenge so ale ki leste, ov kergja nešto poviše nego samo te sikavel len. Ov grižingja pe hem bašo lengere fizička potrebe. Čudoja kergja te ovel len hajbaske hem vakergja ple učenikonge te delinen adava hajbe (Mar. 6:41). Agjaar, ov sikavgja ple učenikon sar te služinen e javerenge. Isto agjaar, ov sikavgja lenge kaj asavki služba, koja so obično kerena la o sluga-pomošnikija, tani but važno. Šaj te zamislina amenge kobor sine radosna o apostolija so sine len prilika te sorabotinen e Isusea hem te delinen e manušenge o hajbe kova so ov čudoja kergja le, kolestar so sarine „hale hem čalile“ (Mar. 6:42). Džangjola pe, akava na sine ni prvo, ni posledno puti keda o Isus čhivgja e javerengere potrebe angleder ple. Ov kergja adava celo plo životo džikote sine ki phuv (Mat. 4:23; 8:16). E Isuseske sine bari radost hem zadovolstvo te sikavel e javeren hem ponizno te grižinel pe bašo lengere potrebe. Sigurno tu da ka ove but radosno ako spremno služinea e javerenge sar sluga-pomošniko.
12. Soske nikas amendar nane le pričina te mislinel kaj nane le nisave sposobnostija kolencar so šaj te pomožinel ko sobranie?
12 Ako mislinea kaj nane tut nesavi posebno sposobnost, ma obeshrabrin tut. Sigurno isi tut nesave osobine kola so šaj te koristine len te šaj te pomožine ko sobranie. Razmislin bašo adava so vakergja o Pavle ko 1. Korinkjanja 12:12-30 hem palo adava rode taro Jehova te pomožinel tuke te dikhe sar akala lafija važinena ko tlo slučaj. Taro e Pavleskere lafija jasno dikhela pe kaj tu, ama hem sekova sluga e Jehovaskoro, isi tut važno hem skapoceno uloga ko sobranie. Ako ko momenti na pherea o uslovija te ove sluga-pomošniko, ma razočarin tut. Namesto adava, ker sa so šaj te šaj te služine e Jehovaske hem te pomožine tle phralenge hem phenjenge. Ov uverimo kaj o starešine ka razmislinen baši tute hem ka den tut zadače so šaj te kere len (Rim. 12:4-8).
13. Soske nane but pharo te phere o uslovija te ove sluga-pomošniko?
13 Razmislin baši panda jekh pričina soske valjani te čhive tuke cel te phere o uslovija te ove sluga-pomošniko. Poviše taro uslovija važinena sa e hristijanenge, ustvari sa o hristijanja valjani te oven paše e Jehovaja, radosno te den e javerenge hem te oven primer ko adava sar živinena. Ama, akana te dikha so konkretno valjani te kerel jekh phral te šaj te pherel o uslovija te ovel sluga-pomošniko.
KOLA TANE O USLOVIJA TE ŠAJ NEKOJ TE OVEL SLUGA-POMOŠNIKO
14. Ki savi smisla o sluga-pomošnikija valjani te oven seriozna? (1. Timoteeskoro 3:8-10, 12).
14 Te dikha nesave taro uslovija soj pišime ko 1. Timoteeskoro 3:8-10, 12 (Čitin.) O sluga-pomošnikija mora „te zaslužinen e javerengoro poštovanje“, izraz kova so šaj te prevedinel pe hem sar seriozna. Akava na značinela kaj nikogaš na smejnea te asa ili te šaline tut (Prop. 3:1, 4). Ama, valjani seriozno te dikhe ko sa tle zadače. Ako šukar kerea i buti soj tuke dendi, tegani o phralja hem o phenja ko sobranie ka džanen kaj šaj te ovel len doverba ki tute hem ka poštujnen tut.
15. So značinela nekoj te na ovel dujmujalo hem te na ovel alčno manuš kova so ko nečesno način dikhela te ovel le korist?
15 „Na smejnena te oven dujmujale.“ Akava značinela te ove iskreno, česno hem te zaslužine e javerengiri doverba, te ačhove ko tlo lafi hem anglo javera te na glumine kaj sian nekoj so na sian (Izr. 3:32). Te na „oven alčna manuša kola so ko nečesno način dikhena te ovel len korist“. Akava značinela kaj sian česno keda kerea biznis nekasaja hem keda tuke dendo te arakhe pare so sine dende sar prilog taro phralja hem phenja. Osven adava, nane te iskoristine adava so sian amal e phralencar hem e phenjencar te šaj te zarabotine pare.
16. a) So značinena o lafija te na pien but mol? b) So značinena o lafija te ovel len čisto sovest?
16 „Te na pien but mol.“ Akava značinela kaj na piea but alkohol hem kaj na sian pendžardo sar nekoj so but piela. „Te ovel len čisto sovest.“ Akava značinela kaj živinea sprema e Jehovaskere merilija. Iako na sian sovršeno, tut isi tut andruno mir soske sian paše amal e Jehovaja.
17. So značinena o lafija „najangle valjani te oven ispitime“? (1. Timoteeskoro 3:10; dikh hem i slika.)
17 „Najangle valjani te oven ispitime.“ Akava značinela kaj više šukar kerea tle odgovornostija hem kaj e starešinen šaj te ovel len doverba ki tute. Adaleske, keda ola ka den tut nesavi zadača, iker tut šukar ko lengere upatstvija hem ko upatstvija tari organizacija. Trudin tut te haljove so točno tano vklučimo ki tli zadača hem keda valjani te završine la. Džikote dea tutar sa te šaj šukar te završine sekoja zadača, o javera taro sobranie ka primetinen tlo napredok. Tumen o starešine den tumendar sa te šaj te obučinen e krstime phralen. (Čitin 1. Timoteeskoro 3:10.) Dali ko tlo sobranie isi krstime phralja kolen so isi taro 10 dži ko 14 berš, ili čak potikne? Dali isi len šukar navike proučibaske hem dali šukar spreminena pe bašo sostanokija? Dali redovno komentirinena ko sostanokija hem dali redovno džana ki služba? Ako oja, tegani den len zadače kola so ka odgovorinen ko lengere berša hem okolnostija. Agjaar, akala terne phralja ka šaj „te oven ispitime“. Tegani, keda ka ovel len taro 17 dži ko 19 berš, verojatno ka pheren o uslovija te oven sluga-pomošnikija.
18. So značinena o lafija nane nešto lošno te vakerel pe baši lende?
18 „Nane nešto lošno te vakerel pe baši lende.“ Akava značinela kaj nikas nane opravdano pričina te krivinel tut kaj kergjan nesavi seriozno greška. Džangjola pe, nekoj šaj te vakerel hovajba bašo e Devleskere sluge. Nesave manuša vakergje hovajba bašo Isus hem ov prorokujngja kaj leskere sledbenikija da ka doživinen o isto (Jovan 15:20). Ama ako tle postapke tane čista, isto sar so sine e Isuseskere, tegani ka ovel tut šukar anav ko sobranie (Mat. 11:19).
19. So značinena o lafija neka ovel len samo jekh romni?
19 Neka ovel len „samo jekh romni“. Ako sian ko brako, mora te poštujne e Jehovaskoro merilo bašo brako kova so čhivgja le panda ko početok, a adava tano jekh rom hem jekh romni (Mat. 19:3-9). Jekh hristijani nikogaš na smejnela te kerel seksualno nemoral (Evr. 13:4). Ama nane dovolno samo adava. Tu mora te ačhove verno tle romnjake agjaar so nikogaš nane te sikave romantično interes javere džuvlenge (Jov 31:1).
20. So značinena o lafija šukar te vodinen pumare čhaven hem pumare familija?
20 „Šukar te vodinen pumare čhaven hem pumare familija.“ Ako isi tut romni hem čhave, mora seriozno te dikhe ki tli odgovornost sar poglavari. Redovno iker i Familijarno rat. Dža ki služba so šaj počesto sekole jekhea tari tli familija. Pomožin tle čhavenge te oven paše e Jehovaja (Ef. 6:4). Jekh rom kova so šukar grižinela pe ple familijake sikavela kaj šaj šukar te grižinel pe hem e sobranieske. (Sporedin 1. Timoteeskoro 3:5.)
21. So šaj te kere ako panda na služinea sar sluga-pomošniko?
21 Ako panda na sian sluga-pomošniko, molinaja tut šukar te čitine akaja statija hem te moline e Jehova baši akaja cel. Proučin o uslovija kola so valjanena te šaj te ove sluga-pomošniko hem trudin tut te phere len. Razmislin bašo adava kobor but mangea e Jehova hem e phralen. Bajrar tli želba te služine lenge (1. Pet. 4:8, 10). De tutar sa te šaj te ove sluga-pomošniko hem tegani ka ove but radosno džikote služinea e phralenge hem e phenjenge ko sobranie. O Jehova neka blagoslovinel tut džikote trudinea tut te ove sluga-pomošniko (Fil. 2:13).
GILI 17 „Mangava“
a OBJASNIMI SLIKA: Levo, o Isus ponizno služinela ple učenikonge; desno, jekh sluga-pomošniko pomožinela jekhe pophure phraleske ko sobranie.