Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Awovolɛ—Bɛva Gyihova Ngyinlazo Bɛtete Bɛ Mra

Awovolɛ—Bɛva Gyihova Ngyinlazo Bɛtete Bɛ Mra

“Ɔwɔ kɛ ɛnwu kɛ wɔ nyɛmoa ne mɔ si de la.”—MRƐ. 27:23.

1, 2. (a) Gyima mɔɔ ɛnee Yizilayɛ mboaneneavolɛma yɛ la bie a le boni? (b) Kɛzi awovolɛ bahola ayɛ kɛ mboaneneavolɛma ɛ?

ƐNEE tete Yizilayɛ mboaneneavolɛ yɛ gyima ɛsesebɛ. Ɛnee bɛyɛ gyima wɔ wuluwulu nee ɛyɛyɛlɛ mekɛ nu, bɛbɔ bɛ mboane ne mɔ anwo bane bɛfi nanemgbole nee nwulema asa nu. Mboaneneavolɛma nleɛnleanle kɛzi boane ko biala anwo de la dahuu na bɛyɛle mɔɔ ɛnde kpɔkɛ anzɛɛ mɔɔ ɛboda la ayile. Ɛnee bɛ nye wɔ mboane mralɛ ne mɔ anwo kpalɛ ɔluakɛ bɛ nwo ɛnyɛ se kɛ mboane mgbole ne mɔ la.Mɔl. 33:13.

2 Ɔwɔ kɛ Keleseɛne awovolɛ yɛ kɛ mboaneneavolɛ ɛhye mɔ la. Ɔwɔ kɛ bɛfa Gyihova ngyinlazo bɛtete bɛ mra. (Ɛfɛ. 6:4) Asoo ye ɛyɛlɛ la aze? Kyɛkyɛ! Bɛfa Seetan nzuzulɛ bɛgyegye ngakula dahuu yɛɛ bɛlɛ bɛ sinlidɔlɛ. (2 Tem. 2:22; 1 Dwɔn 2:16) Kɛ ɔkɛyɛ na wɔaboa ɛ mra ɛ? Bɛmaa yɛzuzu ndenle nsa mɔɔ bɛbahola bɛalua zo bɛava Gyihova ngyinlazo bɛatete bɛ mra la anwo: (1) Nwu kɛzi bɛde la, (2) maa bɛ aleɛ, na (3) kile bɛ adenle.

NWU KƐZI Ɛ MRA DE LA

3. Kɛ ɔkɛyɛ na awovolɛ ahola anwu bɛ mra kpalɛ ɛ?

3 Mboaneneavolɛ kpalɛ tɔ ɔ rɛle aze neɛnlea ye boane ko biala anwo saa ɔte kpɔkɛ a. Baebolo ne ka kɛ: “Ɔwɔ kɛ ɛnwu kɛ wɔ nyɛmoa ne mɔ si de la.” (Mrɛ. 27:23) Kɛ wovolɛ la, ɛkulo kɛ ɛnwu “wɔ nyɛmoa” anzɛɛ ɛ mra ne mɔ kpalɛ. Amaa wɔayɛ ɛhye la, ɔwɔ kɛ ɛdua bɛ nyɛleɛ zo ɛnwu bɛ nzuzulɛ nee bɛ nganeɛdelɛ. Kɛzi ɛbayɛ ye ɛ? Ɛ nee bɛ ɛli adwelie dahuu.

4, 5. (a) Nzuzulɛ kpalɛ mɔɔ bamaa ngakula ala bɛ adwenle nee bɛ nganeɛdelɛ ali la bie a le boni? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.) (b) Adenle boni a ɛfa zo na ɛ mra nee wɔ ahola adendɛ a?

4 Awovolɛ bie mɔ ɛnwu ye kɛ saa ngakula ɛlɛnyi a, ɔyɛ se kɛ bɛ nee bɛ kɛli adwelie. Ngakula mɔɔ ɛlɛnyia la ɛngulo kɛ bɛkɛha bɛ nzuzulɛ nee bɛ nganeɛdelɛ nwo edwɛkɛ. Saa zɔhane a ɛ mra ne mɔ de a, duzu a ɛbahola wɔayɛ a? Ɔnle kɛ ɛ nee bɛ tendɛ dɔɔnwo wɔ anyebolo zo, emomu, bɔ mɔdenle ɛ nee bɛ ɛdendɛ wɔ anzondwolɛ nu. (Mɛla 6:6, 7) Nyia mekɛ maa bɛ. Ɛ nee bɛ ɛhɔ akpɔsa. Ɛ nee bɛ ɛli nwɔhoa anzɛɛ ɛyɛ gyima wɔ sua nu. Mekɛ mɔɔ bɛ nye ɛlie la bɛbala bɛ nzuzulɛ nee bɛ nganeɛdelɛ ali.

5 Na saa yemɔ anzi, ɛ ra ne ɛngulo kɛ ɔtendɛ ɛ? Dua adenle fofolɛ zo. Kɛ neazo la, kɛ anrɛɛ ɛbabiza ɛ ra raalɛ debie mɔɔ ɔyɛle ye wɔ alehyenlɛ ne anu la, ka mɔɔ ɛyɛle la emomu kile ye. Ɛhye bamaa yeahola yeaha ye ɛdeɛ yeahile wɔ. Anzɛɛ amaa wɔanwu kɛzi ɔte nganeɛ wɔ debie bie anwo la, biza deɛ ne anwo edwɛkɛ, mmabiza ɔdaye mumua ne ɔ nwo edwɛkɛ. Ɛbahola wɔabiza ye kɛzi ɔ gɔnwo mɔ te nganeɛ wɔ deɛ ne anwo la. Akee ɛbahola wɔabiza folɛ mɔɔ ɔbadu ɔ gɔnwo mɔ wɔ nwo la.

6. Kɛ ɔkɛyɛ na ɛ mra anwu ye kɛ ɛlɛ bɛ nwo alagye na wɔ edwɛkɛ ɛnyɛ se ɛ?

6 Saa ɛ mra nwu kɛ ɛlɛ bɛ nwo alagye na wɔ edwɛkɛ ɛnyɛ se a, bɛ nee wɔ bali adwelie. Na saa bɛyɛ ye nzonlɛ kɛ ɛnlɛ bɛ nwo alagye a, bɛnrɛha bɛ ngyegyelɛ bɛnrɛhile wɔ. Kɛ ɔkɛyɛ na wɔanwu kɛ wɔ edwɛkɛ ɛnyɛ se ɛ? Mmaka ye ɛ nloa ala kɛ, “Bɛbahola bɛ nee me adendɛ mekɛ biala,” fa wɔ nyɛleɛ kile. Ɔwɔ kɛ ɛ mra mɔɔ ɛlɛnyi la yɛ ye nzonlɛ kɛ saa bɛka edwɛkɛ bɛkile wɔ a, ɛnrɛva ɛya ndɛndɛ. Eza ɔwɔ kɛ bɛnwu kɛ bɛ edwɛkɛ hyia wɔ. Kayla, mɔɔ yenyia ɛvolɛ 19 la ka kɛ: “Mekola me nee me ze tendɛ mekɛ biala. Ɔmpɛ me nloa azo, yɛɛ ɔmbua me ndɛne; ɔtie me. Na ɔtu me folɛ kpalɛ mekɛ biala.”

7. (a) Saa wovolɛ ɛlɛka ɛdulɛ mɔɔ li agyalɛ nyunlu la anwo edwɛkɛ a, kɛzi ɔbala ndelebɛbo ali ɛ? (b) Kɛzi awovolɛ bahola aha bɛ mra ɛya ɛ?

7 Ɔdwu mekɛ ne bie a, ɔwɔ kɛ ɛ nee ɛ mra suzu edwɛkɛ mɔɔ ye ɛhanlɛ ɛnla aze mɔɔ bie a le ɛdulɛ mɔɔ li agyalɛ nyunlu la anwo. Saa ɛlɛyɛ zɔ a, kile bɛ adenle kpalɛ ne. Kɛ neazo la, fa ye kɛ wɔhɔ ɛleka mɔɔ bɛtɔne aleɛ la na wɔnwu kɛ kɔkɔbɔlɛ ala a wɔ aleɛ mɔɔ bɛtɔne ye wɔ ɛkɛ la anwo a. Ɔda ali kɛ ɛbavi ɛkɛ wɔahɔ ɛleka fofolɛ. Zɔhane ala a ɛ mra noko bɛahola ayɛ a. Saa wɔ folɛdulɛ le kɔkɔbɔlɛ ngome a, ɛ mra ne mɔ bava ɛya, bɛnrɛkpondɛ wɔ folɛdulɛ bieko. (Bɛgenga Kɔlɔsaema 3:21.) Emomu, bɔ mɔdenle da ndelebɛbo ali. Adiema raalɛ kakula Emily ka kɛ: “Saa me awovolɛ ɛlɛka ɛdulɛ mɔɔ li agyalɛ nyunlu la anwo edwɛkɛ a, bɛnga kɛ ɔle ɛtane. Bɛsi anyelielɛ mɔɔ wɔ awie mɔɔ ɛbanwu ye kpalɛ anzɛɛ bokavolɛ ɛkpondɛlɛ nu la azo. Ɛhye maa mekola meka nwolɛ edwɛkɛ mekile bɛ. Nɔhalɛ nu, mebaha agɔnwolɛ biala mɔɔ mebadu la anwo edwɛkɛ meahile bɛ, menrɛva menrɛvea bɛ.”

8, 9. (a) Nvasoɛ boni a wɔ zo kɛ ɛbazi abotane wɔadie ɛ ra mɔɔ ɛnrɛpɛ ɔ nloa azo ɛ? (b) Duzu a ɛvi ɛ ra mɔɔ ɛdiele ye la anu ɛra a?

8 Si abotane na tie ɛ ra kpalɛ. Ɛhye bahile kɛ wɔ edwɛkɛ ɛnyɛ se. (Bɛgenga Gyemise 1:19.) Katia, ɛrɛladane bie mɔɔ le belazinli la, ka kɛ: “Dɛba ne, ɛnee menlɛ me ra raalɛ ne anwo abotane. Memmaa ɔndendɛ ɔnwie na meapɛ ɔ nloa azo. Bie a ɛnee mevɛ somaa anzɛɛ mengulo kɛ ɔbagyegye me. Kɛkala mɔɔ mehakyi me subane la, ɔdaye noko yehakyi. Akee yɛyɛ ko.”

Tie bɛ amaa wɔanwu bɛ (Nea ɛdendɛkpunli 3-9)

9 Selɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Ronald la noko nyianle anwubielɛ ɛhye bie wɔ ɔ ra raalɛ ne anwo. “Mɔɔ ɔhanle ɔhilele me kɛ ɔ nye die kpavolɛ bie mɔɔ ɔ nee ye kɔ sukulu anwo la, menvale ɛya ɛkɛ ne ala. Noko nzinlii mɔɔ mendwenlenle kɛzi Gyihova nyia ye azonvolɛ nwo abotane na ɔte bɛ edwɛkɛ bo anwo la, menwunle kɛ ɔbayɛ kpalɛ kɛ mebadie kɛzi me ra raalɛ ne te nganeɛ la kolaa na meadu ye folɛ. Ɔle kpalɛ kɛ menyɛle ye zɔ la! Ɔmanle mendele kɛzi me ra raalɛ ne te nganeɛ la abo. Ɔwiele la, mengolale me nee ye dendɛle wɔ ɛlɔlɛ nu. Ɔvale me folɛdulɛ ne ɔyɛle gyima ɔmanle ɔzinle me nwo. Ɔhanle kɛ ɔbahakyi.” Saa ɛ nee ɛ mra ta di adwelie a, ɔmaa ɛnwu bɛ adwenle nee bɛ nganeɛdelɛ. Yemɔti, ɛbahola wɔaboa bɛ kpalɛ wɔ bɛ kpɔkɛzilɛ nu. *

MAA BƐ ALEƐ

10, 11. Kɛ ɔkɛyɛ na wɔaboa ɛ mra wɔamaa bɛadɛnla nɔhalɛ ne anu ɛ?

10 Mboaneneavolɛ kpalɛ ze kɛ boane kola minli. Boane bahola ahwe ɔ nwo avi mboane ekpunli ne anwo ekyi yeahɔli ndile. Ɔlɛ ye ngyikyingyikyi dedee ɔbahwe ɔ nwo yeavi mboane ekpunli ne anwo bɔkɔɔ. Zɔhane ala a ngakula bahola ayɛ a. Bɛbahola bɛavi nɔhalɛ ne anu ngyikyingyikyi. Ɔbahola yeavi agɔnwolɛ ɛtane ɛdulɛ anzɛɛ anyelielɛ ninyɛne mɔɔ ɛnfɛta. (Mrɛ. 13:20) Kɛ ɔkɛyɛ na wɔazi ɛhye adenle ɛ?

11 Saa ɛlɛkile ɛ mra debie na ɛnwu ɛleka mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛyɛ nzenzaleɛ la a boa bɛ maa bɛyɛ. Bieko, boa bɛ maa bɛbɔ mɔdenle wɔ subane kpalɛ mɔɔ bɛlɛ la anu. (2 Pita 1:5-8) Abusua ɛzonlenlɛ le mekɛ kpalɛ mɔɔ ɛbahola wɔayɛ ɛhye a. October 2008 Belemgbunlililɛ Gyima ne hanle kɛ: “Bɛlɛmaa abusua tilema anwosesebɛ kɛ ɔwɔ kɛ bɛdi ɛzonle mɔɔ la bɛ nwo zo wɔ Gyihova anyunlu la anwo gyima, na bɛnea kɛ bɛbayɛ abusua Baebolo ɛzukoalɛ mɔɔ yɛ anyelielɛ na ɔkɔ zo dahuu la anwo ngyehyɛleɛ.” Asoo ɛlɛfa mekɛ ɛhye wɔali gyima nrɛlɛbɛ nu wɔanlea ɛ mra ɔ? Nwu kɛ ɛ mra anye die mɔdenle mɔɔ ɛlɛbɔ wɔanlea bɛ la anwo kpalɛ.Mat. 5:3; Fel. 1:10.

Maa bɛ aleɛ kpalɛ (Nea ɛdendɛkpunli 10-12)

12. (a) Kɛzi ngakula ɛnyia nvasoɛ ɛvi abusua ɛzonlenlɛ mɔɔ bɛyɛ ye dahuu la azo ɛ? (Eza nea ɛlɛka “Nwolɛ Anyezɔlɛ.”) (b) Kɛzi ɛdawɔ mumua ne wɔnyia nvasoɛ wɔvi abusua ɛzonlenlɛ ne azo ɛ?

12 Kakula bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Carissa la nee ye abusua ne ɛnyia Abusua Ɛzonlenlɛ zo nvasoɛ. Ɔka kɛ: “Ɔyɛ me fɛ kɛ yɛ muala yɛtɛnla aze yɛdi adwelie la. Ɛhye maa yɛ avinli ɛlɔlɛ yɛ kpole na yɛnyia ninyɛne ngɛnlɛma yɛsuzu nwo. Me papa yɛ Abusua Ɛzonlenlɛ ne dahuu. Kɛmɔ ɔfa ye anyebolo zo la ati, medame noko mekulo kɛ mefa ye anyebolo zo. Eza ɔmaa mebu ye kpalɛ kɛ me papa nee me sunsum nu adekilevo.” Adiema raalɛ kakula bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Brittney la ka kɛ: “Abusua ɛzonlenlɛ ne ɛmaa mebikye me abusua ne kpalɛ. Ɔmaa mete nganeɛ kɛ bɛkulo kɛ bɛnwu mɔɔ gyegye me ɔluakɛ bɛdwenle me nwo. Ɔmaa yɛyɛ ko na agɔnwolɛvalɛ mɔɔ la yɛ avinli la anu mia.” Awovolɛ bodane titile a le kɛ bɛbahilehile bɛ mra bɛamaa bɛahulo Gyihova. Abusua ɛzonlenlɛ ne le ndenle kpalɛ mɔɔ bɛdua zo bɛyɛ ɛhye la anu ko. *

FA ADEHILELƐ MAA

13. Kɛ ɔkɛyɛ na kakula anyia ɛhulolɛ kɛ ɔbazonle Gyihova ɛ?

13 Mboaneneavolɛ kpalɛ fa baka kile ye mboane adenle na eza ɔfa ɔbɔ bɛ nwo bane. Ye bodane titile a le kɛ ɔfa ye mboane ne yeahɔ “adidileka kpalɛ.” (Yiz. 34:13, 14) Ɔwɔ kɛ awovolɛ noko nyia bodane ɛhye bie. Ɔwɔ kɛ bɛkile bɛ mra adenle bɛmaa bɛsonle Gyihova. Bɛkpondɛ kɛ bɛ mra te nganeɛ mɔɔ edwɛndolɛnli ɛhye dele la bie: “O me Nyamenle, mekulo kɛ meyɛ wɔ ɛhulolɛdeɛ; wɔ mɛla ne wɔ me ahonle nu.” (Edw. 40:8) Saa ɛ mra te nganeɛ ɛhye bie a, bɛbayila bɛ nwo zo bamaa Gyihova bamaa bɛazɔne bɛ. Bɛzukoa ninyɛne dɔɔnwo yemɔti bɛkulo kɛ bɛsi kpɔkɛ bɛsonle Gyihova.

14, 15. (a) Duzu a ɔwɔ kɛ yɛ awovolɛ bodane a? (b) Kɛmɔti a kakula bie adwenle nu bahola ayɛ ye kesee wɔ nɔhalɛ ne anwo ɛ?

14 Bie a wɔ ngakula ne mɔ nee Gyihova ɛnlɛ agɔnwolɛvalɛ kpalɛ. Bɛ adwenle nu bahola ayɛ bɛ kesee wɔ Gyihova Alasevolɛ diedi ne bie mɔ anwo. Duzu a ɛbayɛ a? Ɛ nee bɛ ɛzuzu ninyɛne nwo kpalɛ na kilehile bɛ maa bɛvi bɛ ahonle nu bɛhulo Gyihova. Kilehile bɛ maa bɛhile mɔɔ Nyamenle ɛyɛ ɛmaa bɛ la kɔsɔɔti anwo anyezɔlɛ. (Yek. 4:11) Bɛte ninyɛne bo a, bɛbazi kpɔkɛ bɛazonle Gyihova.

15 Saa ɛ mra adwenle nu yɛ bɛ kesee wɔ nɔhalɛ ne anwo a, si abotane bɔ mɔdenle kile bɛ adenle. Maa bɛde ɔ bo kɛ Gyihova ɛzonlenlɛ a le asetɛnla kpalɛ mɔɔ nvasoɛ wɔ zo a. Bieko, bɔ mɔdenle kpondɛ deɛmɔti bɛ adwenle nu yɛ bɛ kesee la. Kɛ neazo la, asoo ɛ ra nrenya ne ɛnlie mɔɔ Baebolo ne ka la ɛnli amgba anzɛɛ edwɛkɛ ne yɛɛ ɔsulo kɛ ɔbaha yeahile ɔ gɔnwo mɔ a? Asoo ɛ ra raalɛ ne adwenle nu yɛ ye kesee wɔ nrɛlɛbɛ mɔɔ wɔ Nyamenle mɛla ne mɔ anu la anwo amgba, anzɛɛ ɔte nganeɛ kɛ ɔ nwo yɛ ye koonwu na ɔ gɔnwo mɔ ɛkpo ye ɔ?

Kile bɛ adenle kpalɛ ne (Nea ɛdendɛkpunli 13-18)

16, 17. Ndenle boni mɔ azo a awovolɛ bahola alua aboa bɛ mra bamaa bɛ nee Gyihova anyia agɔnwolɛvalɛ kpalɛ a?

16 Kɛ ɔkɛyɛ na wɔaboa ɛ mra wɔamaa bɛali nɔhalɛ ne anwo adwenle nu keseeyɛlɛ biala azo konim ɛ? Awovolɛ dɔɔnwo ɛlua kpuyia ɛhye mɔ mɔɔ bɛbiza bɛ mra la azo ɛboa bɛ: “Asoo ɔyɛ se ɔmaa wɔ kɛ ɛbayɛ Keleseɛnenli anzɛɛ ɔnyɛ se? Ɛsuzu kɛ nvasoɛ boni a wɔ zo kɛ awie bayɛ Keleseɛnenli a? Saa awie ɛlɛsonle Gyihova a ngyegyelɛ boni a ɔbahɔ nu a? Kɛzi ɛte nganeɛ wɔ nvasoɛ mɔɔ yɛbanyia ye ɛnɛ nee mɔɔ yɛbanyia ye kenlebie la anwo ɛ? Ɔtɛla ngyegyelɛ ne mɔ ɔ?” Fa ɛdawɔ mumua ne wɔ edwɛkɛ biza kpuyia ɛhye mɔ wɔ nɔhalɛlilɛ, atiakunlukɛnlɛma, nee anyelielɛ nu. Mmamaa bɛte nganeɛ kɛ ɛlɛto bɛ ɛzonle. Ɛbahulo kɛ ɛ nee bɛ bɛazuzu Maake 10:29, 30 ne anwo. Ngakula bie mɔ kɛlɛ nvasoɛ mɔɔ bɛnyia nee ngyegyelɛ mɔɔ bɛkɔ nu ɔluakɛ bɛle Keleseɛnema la ati wɔ kɛlata zo. Ɛhye bamaa ɛ nee ɛ mra ne mɔ anwu ngyegyelɛ mɔɔ bɛwɔ nu la na bɛakpondɛ ye sɔbelɛ. Saa ɔwɔ kɛ yɛ nee awie mɔ sukoa Baebolo ne Kilehile nee “Nyamenle Ɛhulolɛ” buluku ne a, ɛnee ɔwɔ kɛ yɛ nee yɛ mra ne mɔ noko sukoa! Asoo ɛlɛyɛ zɔ?

17 Saa ɛ mra ne mɔ nyi a, bɛbazi kpɔkɛ kɛ bɛbazonle Gyihova anzɛɛ bɛnrɛzonle ye. Ɔngile kɛ wɔzi zɔhane kpɔkɛ ne la ati, bɛdabɛ noko bɛbayɛ zɔ. Ɔwɔ kɛ ɛ mra noko nee Gyihova nyia agɔnwolɛvalɛ. (Mrɛ. 3:1, 2) Na saa ɛ ra ne ɛngola ɛmbikye Gyihova ɛ? Maa ɔlua kpuyia ɛhye mɔ azo ɔnleɛnlea ye diedi ne anu: ‘Duzu a maa medie medi kɛ Nyamenle wɔ ɛkɛ a? Duzu a maa menwu kɛ Gyihova dwenle me nwo amgba ɛ? Asoo medie medi amgba kɛ saa medi Nyamenle mɛla zo a ɔbaboa me ɔ?’ Awovolɛ, bɛyɛ neavolɛ kpalɛ na bɛzi abotane bɛtete bɛ mra. Boa bɛ maa bɛnwu ye kɛ Gyihova mɔɔ bɛbazonle ye la a le ɛbɛlabɔlɛ kpalɛ ne a. *Wulo. 12:2.

18. Kɛ ɔkɛyɛ na awovolɛ ahola azukoa Gyihova, Mboaneneavolɛ Kpole ne ɛ?

18 Nɔhalɛ Keleseɛnema kɔsɔɔti kpondɛ kɛ bɛsukoa Gyihova, Mboaneneavolɛ Kpole ne. (Ɛfɛ. 5:1; 1 Pita 2:25) Ɔhyia kpalɛ kɛ awovolɛ kɛnwu kɛzi bɛ nyɛmoa anzɛɛ bɛ mra de la. Ɔwɔ kɛ awovolɛ kile bɛ mra adenle kpalɛ ne amaa bɛanyia ɛwɔkɛ ne mɔɔ Nyamenle ɛbɔ bɛ la. Ɛhɛe, bɛbɔ mɔdenle bɛtete bɛ bɛmaa bɛhulo Gyihova!

^ ɛden. 9 Saa ɛkpondɛ nwolɛ nzuzulɛ dɔɔnwo a, nea The Watchtower, August 1, 2008, mukelɛ 10-12.

^ ɛden. 12 Saa ɛkpondɛ nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo a, nea edwɛkɛ “Family Worship—Vital for Survival!” mɔɔ wɔ October 15, 2009, The Watchtower ne mukelɛ 29-31.

^ ɛden. 17 Saa ɛkpondɛ edwɛkɛ dɔɔnwo a, nea February 1, 2012, The Watchtower ne mukelɛ 18-21.