Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 MAMETLETŠO

Sheole le Hadese ke Eng?

Sheole le Hadese ke Eng?

MALEMENG a yona a mathomo, Beibele e diriša lentšu la Sehebere sheʼohlʹ le leo le sepedišanago le lona la Segerika e lego haiʹdes ka makga a fetago 70. Mantšu a ka bobedi a tswalana le lehu. Diphetolelo tše dingwe tša Beibele di a fetolela e le “lebitla,” “hele” goba “molete.” Lega go le bjalo, malemeng a mantši ga go na mantšu ao a fetišago kgopolo e lebanyago ya mantšu a a Sehebere le Segerika. Ka gona New World Translation e diriša mantšu “Sheole” le “Hadese.” Ge e le gabotse mantšu a a bolela’ng? Anke re eleng hloko kamoo a dirišwago ka gona ditemaneng tše di fapa-fapanego tša Beibele.

Mmoledi 9:10 e re: “Kwa bo-dula-bahu [“Sheole,” NW] mo O yaxo xôna, xa xo na modirô, xa xo na kxopolô, xa xo tsebô le bohlale.” Na se se bolela gore Sheole e šupa go lebitla le itšego goba le ikemetšego leo go lona re ka bago re bolokile motho yo a rategago? Aowa. Ge Beibele e bolela ka lefelo le itšego la go bolokela, goba lebitla e diriša mantšu a mangwe a Sehebere le Segerika, e sego sheʼohlʹ le haiʹdes. (Genesi 23:7-9; Mateo 28:1) Le gona, Beibele ga e diriše lentšu “Sheole” bakeng sa lebitla leo go boloketšwego batho ba mmalwa gotee, bjalo ka lebitla la lapa goba lebitla la batho ba bantši.—Genesi 49:30, 31.

Ka gona “Sheole” e šupa lefelong la mohuta ofe? Lentšu la Modimo le bontšha gore “Sheole” goba “Hadese,” di šupa go selo se sengwe seo se fetago gaešita le lebitla le legolo la batho ba bantši. Ka mohlala, Jesaya 5:14 e bontšha gore Sheole ‘e ahlamišitše molomo wa go se gome.’ Gaešita le ge Sheole e šetše e meditše batho ba sa balegego ba hwilego, ge re bolela ka tsela ya seswantšhetšo, ka mehla go bonagala e kganyoga ba oketšegilego. (Diema 30:15, 16) Ka go se swane le lefelo le ge e le lefe la kgonthe la go bolokela, leo go ka bolokelwago feela palo e lekanyeditšwego ya bahu, ‘Sheole ga e khore.’ (Diema 27:20, bapiša le NW.) Ke gore, Sheole ga e tlale le ka mohla. Ga e na tekanyetšo. Ka gona Sheole goba Hadese ga se lefelo la kgonthe leo le lego lefelong le itšego. Go e na le moo, ke bodula-bahu, lefelo la seswantšhetšo leo batho ba bantši ba robalago lehung go lona.

Thuto ya Beibele ya tsogo e re thuša gore re hwetše temogo  e oketšegilego ka seo se bolelwago ke “Sheole” le “Hadese.” Lentšu la Modimo le tswalanya Sheole le Hadese le mohuta wa lehu woo go wona go tlago go ba le tsogo. * (Jobo 14:13, NW; Ditiro 2:31; Kutollo 20:13) Lentšu la Modimo gape le bontšha gore bao ba lego Sheole goba Hadese, ba akaretša e sego feela bao ba hlanketšego Jehofa eupša gape le ba bantši bao ba sa kago ba mo hlankela. (Genesi 37:35, NW; Psalme 55:15, NW) Ka gona, Beibele e ruta gore go tlo ba le “tsogo ya ba lokilego gotee le ba sa lokago.”—Ditiro 24:15.

^ ser. 6 Ka mo go fapanego, bahu bao ba ka se kego ba tsošwa ba hlaloswa e le bao ba sego Sheole goba Hadese, eupša ba “le Gehenna.” (Mateo 5:30; 10:28; 23:33) Go swana le Sheole le Hadese, Gehenna ga se lefelo la kgonthe.