Kgaolo 18

Nka Hwetša Bjang Tšhelete?

“Ke nyaka tšhelete gore ke reke koloi.”—Sergio.

“Ke rata go rekareka.”—Laurie-Ann.

“Go na le dilo tše dingwe tšeo di tlogago di kgahliša gomme nka rata go ba le tšona, eupša batswadi ba ka ga ba na tšhelete ya go di reka.”—Mike.

LE WENA o ka ba o na le mabaka a go swana le ao a lego ka mo godimo ao a dirago gore o nyake go ba le tšhelete. Goba mohlomongwe o nyaka go ba le tšhelete gore o thuše go hlokomela ba lapa leno. Gaešita le ge o sa lefelele ka go lebanya tše dingwe tša ditshenyagalelo tša ka lapeng, go ithekela diaparo goba dilo tše dingwe tšeo o di ratago go ka imolla batswadi ba gago kgateletšong ya tša ditšhelete.

Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, go nyakega tšhelete gore o rekele wena goba ba lapa leno dilo. Gaešita le ge Jesu a holofeditše  gore Modimo o tla hlokomela bao ba ‘tsomago Mmušo wa Modimo pele,’ go sa dutše go nyakega gore Mokriste a gate mogato wa go itlhokomela. (Mateo 6:33; Ditiro 18:1-3; 2 Bathesalonika 3:10) Ka gona, o ka hwetša tšhelete bjang? Sa bohlokwa le go feta, o ka ba bjang le pono e lekalekanego ka yona?

Kamoo o ka Hwetšago Mošomo

Ge e ba o tloga o nyaka selo seo se bitšago tšhelete yeo batswadi ba gago ba ka se e kgonego, o ka hwetša mošomo gore o be le tšhelete e lekanego go ka ithekela sona. Boledišana le batswadi ba gago ka leano leo. Ba ka thabišwa ke seo o nyakago go se dira. A re tšee gore ba a go dumelela le gore go ya ka molao o nywageng ya go ka šoma. Tše di latelago ke ditšhišinyo tše nne tšeo di tlago go go thuša go hwetša mošomo.

Botša batho gore o nyakana le mošomo. Botša baagišani, barutiši le ba leloko gore o nyakana le mošomo. Ge e ba o tšhaba go ba botšiša ka go lebanya, o ka fo ba botšiša gore ke mošomo ofe woo bona ba kilego ba o šoma ge ba be ba lekana le wena. Ge batho ba tseba gore o nyakana le mošomo, go na le kgonagalo e kgolo ya gore o kwe ka dibaka tša go ka o hwetša.

Diriša dibaka ka moka tša go ka hwetša mošomo. Diriša tsebišo ya gore go nyakwa bašomi yeo e lego dikuranteng goba Inthaneteng le yeo e hwetšagalago mabenkeleng, sekolong le mafelong a mangwe a batho bohle. Mofsa yo a bitšwago Dave o re: “Ye ke tsela yeo ke hweditšego mošomo ka yona. Ke ile ka  lebelela ka kuranteng, ka romela dikhamphani lengwalo la ka la ditshwanelego tša mošomo (CV) ke moka ka di leletša mogala.” Ge e ba se se sa go thuše, mohlomongwe o ka kgodiša mongmošomo gore go na le mošomo wo o o tsebago woo o ka mo direlago wona.

Ngwala CV ke moka o e romele gohle. Ngwala pampiring kamoo go ka ikgokaganywago le wena o be o ngwale le lelokelelo la mešomo yeo o kgonago go e dira le yeo o kilego wa e dira. Na o nagana gore ga go na seo o ka se ngwalago? Nagana gabotse. Na o kile wa šala o hlokometše moratho wa gago ge batswadi ba be ba se gona, goba na o kile wa šala le bana ba batho ba bangwe? Se se bontšha gore o ka botwa. Na o kile wa thuša tatago go lokiša koloi? Se se ka ba se bontšha gore o kgona go lokiša dilo. Na o tseba go tlanya goba go diriša khomphutha? Goba na sekolong o ile wa hwetša dimaraka tša godimo mošomong o itšego wa diatla? Tše ke dilo tšeo bengmešomo ba di lebelelago mothong yo a nyakago mošomo. Di akaretše ka go CV ya gago. E nee bengmešomo bao ba ka go hirago ke moka o kgopele bagwera ba gago le ba leloko gore ba e nee motho le ge e le ofe yo ba tsebago a nyakana le bašomi.

Itšhomele. Nagana ka tikologo ya geno. Na go na le dilo tšeo di sego gona moo goba mešomo yeo go se nago motho yo a e direlago batho? Ka mohlala, a re re o rata diruiwa. O ka kgopela baagišani ba gago go ba dišetša diruiwa tša bona gomme ba go lefa. Goba mohlomongwe o kgona go letša seletšo se itšego sa mmino. Na o ka ruta ba bangwe go se letša? Goba go ka fo nyakega gore o šome mošomo woo batho gantši ba sa o ratego, wa go swana le go hlatswa mafasetere goba go hlwekiša. Mokriste ga se a swanela go hlabišwa dihlong ke go šoma ka diatla tša gagwe. (Baefeso 4:28) Ke therešo gore go itšhomela go nyaka gore o be le boikemišetšo, boitayo le go ikemišetša go gata mogato.

Temošo še: O se ke wa kitimela go ithomela kgwebo pele o  tseba ka ditshenyagalelo ka moka le dilo tšeo di akaretšwago. (Luka 14:28-30) Sa pele, boledišana le batswadi ba gago ka seo. Le gona boledišana le batho ba bangwe bao ba kilego ba dira mošomo o swanago. Na go tla nyakega gore o lefe metšhelo? Na go tla nyakega gore o be le lengwalo la go ba le kgwebo? Botšiša ditaba ka botlalo go bahlankedi ba mmušo ba lefelong la geno.—Baroma 13:1.

Dula o Tsepame

Akanya o leka go ragela paesekele mola ka lehlakoreng le lengwe o leka go rwala dilo tše dintši tša go swana le mokotla wa dipuku, kgwele, mohlomongwe le mekotla ya dijo. Ge o leka go rwala dilo tše dintši, o tlo wa gabonolo. Go tla direga selo se se swanago ge e ba o ka amogela mošomo woo o go nyakago mo gontši kudu. Ge o ka dirišetša nako ya gago e ntši, matla le go dula o phafogile mošomong wa ka morago ga sekolo, o ka gobatša boemo bja gago bja tša maphelo gomme wa se šome gabotse sekolong. Sa bohlokwa kudu ke gore go šoma ka mo go feteletšego go ka go thatafaletša go ya dibokeng tša Bokriste, go ithuta Beibele le go tšea karolo bodireding bja Bokriste. Mofsa yo a bitšwago Michèle o dumela ka gore: “Ke be ke  foša diboka ka ge ke be ke ikwa ke lapile ka morago ga go fetša letšatši ke le sekolong le mošomong.”

O se ke wa dumelela go kganyoga go ba le tšhelete e eba selo sa bohlokwa kudu bophelong bja gago moo o feleletšago o šoma mošomo o montši kudu! Jesu o itše lethabo la kgonthe le hwetšwa ke bao ba “lemogago gore ba nyaka dilo tša moya.” (Mateo 5:3) O boletše gape gore: “Gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.” (Luka 12:15) Mofsa wa Mokriste yo a bitšwago Maureen o latetše keletšo yeo. O re: “Ga ke nyake go fo nwelela dipakaneng tša go ba le dilo tše di bonagalago. Ke tseba gabotse gore ge nka swarega ka go fo dira tšhelete, bomoya bja ka bo tla senyega.”

Ke therešo gore dinageng tše dingwe bafsa ba gapeletšega go šoma diiri tše dintši go thuša malapa a gabo bona ka tša boiphedišo. Lega go le bjalo, ge e ba o se boemong bjoo, ke ka baka la’ng o ipolaiša mošomo? Go ya ka ditsebi tše dintši, go šoma diiri tše fetago tše 20 ka beke mola o dutše o tsena sekolo go kotsi e bile go a gobatša go e na le go thuša. Tše dingwe di šišinya gore morutwana a se ke a šoma diiri tše fetago tše seswai go ya go tše lesome ka beke. Kgoši Solomone yo bohlale o boletše gore: “Seatla se se tletšego khutšo se phala diatla tše pedi tše di tletšego boitapišo gotee le go kitimiša phefo.”—Mmoledi 4:6.

 Gopola gore “matla a forago a mahumo” a ka dira gore o hwe moyeng ganyenyane-ganyenyane. (Mareka 4:19) Ka gona ge e ba o amogela mošomo wa ka morago ga sekolo gore o hwetše tšhelete, dira gore lenaneo la gago le go dumelele go etiša pele dilo tša moya. Rapela Jehofa Modimo ka taba yeo. A ka go matlafatša gore o eme o tiile maemong a thata ao o lebeletšanego le ona e bile a ka go thuša gore o dule o tsepame moyeng.

BALA KA MO GO OKETŠEGILEGO MABAPI LE TABA YE GO BOLUMO 1, KGAOLO 21

KGAOLONG YA RENA YEO E LATELAGO

Na o laola tšhelete ya gago goba yona e a go laola? Ithute kamoo o ka e laolago ka gona.

KEY SCRIPTURE

“Go sa šetšwe gore sebodu se nyaka selo se itšego gakaakaang, se ka se tsoge se se hweditše. Seroto se tla hwetša selo le ge e le sefe seo se se nyakago.”—Diema 13:4, Today’s English Version.

KELETŠO

Romela CV ya gago dikhamphaning ntle le go letela gore di ntšhe tsebišo ya gore go na le mošomo.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Dinageng tše dingwe, ke mo e ka bago mošomo o tee feela go e seswai woo go tsebišwago gore o a hwetšagala.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

Ke tla oketša dibaka tša gore ke hwetše mošomo ka go ․․․․․

Ke tla šoma feela diiri tše ․․․․․ beke e nngwe le e nngwe. ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Ke ka baka la’ng o nyaka go ba le tšhelete?

● Ke ditlhohlo dife tšeo o tlago go lebeletšana le tšona ge o ka hwetša mošomo?

● Ke bjang o ka dulago o na le pono e lekalekanego ka tšhelete?

[Ntlhakgolo go letlakala 153]

“Ge e ba ka mehla lethabo la gago le ithekgile ka dilo tšeo o nago natšo, le ka mohla o ka se thabe. Go tla dula go na le selo se sefsa seo o se nyakago. O swanetše go ithuta go thabišwa ke dilo tšeo o nago le tšona.”—Jonathan

[Lepokisi go letlakala 155]

Hlompha Tšhelete—O se ke wa e Rata

Thipa e bogale ke sedirišwa se bohlokwa go moapei yo a nago le bokgoni. Eupša yona thipa yeo ge e ka swarwa ke lešaedi goba motho yo a sego šedi e ka mo gobatša kudu. Tšhelete e swana le thipa e bogale. Ge e ba o e diriša gabotse, e ba le mohola. Eupša ge e ba o sa e diriše gabotse, o ka gobala. Ka mohlala, moapostola Paulo o lemošitše ka go ba le lerato la tšhelete. E le ge ba phegelela go huma, batho ba bangwe ba kgetha go lahlegelwa ke bagwera, ditho tša lapa gaešita le tswalano ya bona le Modimo. Ka baka leo, ba ‘itlhaba gohle ka mahloko a mantši.’ (1 Timotheo 6:9, 10) Re ithuta’ng go se? Re swanetše go ithuta go diriša tšhelete ka bohlale. E hlomphe, eupša o se ke wa e rata!

[Seswantšho go letlakala 153]

Go amogela boikarabelo bjo bontši kudu go ka go thatafaletša go dula o tsepame