Mangwalo a re lemoša gore: “Pelong go tšwa dikeleletšo tše kgopo, dipolao, bohlotlolo, bootswa, bohodu, bohlatse bja maaka le dithogako.” (Mat. 15:19) Pelo ya rena ya seswantšhetšo e ka re eka gomme ya dira gore re lokafatše tsela ya bophelo yeo e lwantšhanago le thato ya Modimo. Le gona re ka no se lemoge seo re se dirago go ba go fihlela ka morago ga ge re dirile dilo ka tsela e sego bohlale. Ke eng seo se ka re thušago go tseba maikemišetšo a dipelo tša rena pele ga ge re ka latela tsela e mpe?

Bala Beibele letšatši le letšatši gomme o naganišiše ka seo e se bolelago.

Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Lentšu la Modimo le a phela e bile ke le matla gomme le bogale go feta tšhoša le ge e le efe ya magale a mabedi, le gona le phuleletša gaešita le go arola moya le seo motho a lego sona ka gare.” Molaetša wa Modimo woo o hwetšwago ka Beibeleng o “kgona go lemoga dikgopolo le maikemišetšo a pelo.” (Baheb. 4:12) Go itlhahloba ga rena re latela seo Mangwalo a se bolelago e tloga e le sedirišwa se matla seo se ka re thušago go lemoga maikemišetšo a dipelo tša rena. Ruri e tloga e le gabohlokwa gore re bale Lentšu la Modimo letšatši le letšatši gomme re naganišiše ka seo le se bolelago, ka go re’alo re tla ba re nweletša ka go rena dikgopolo le dikakanyo tša Jehofa!

Go amogela ga rena keletšo ya Mangwalo le go diriša melao ya motheo ya Beibele go tla kgoma letswalo la rena gabotse, e lego leo le re ‘hlatselago.’ (Baroma 9:1)  Letswalo le ka re thibela go lokafatša tsela e mpe yeo re nyakago go e latela. Go oketša moo, Beibele e na le mehlala yeo e ka bago “temošo go rena.” (1 Bakor. 10:11) Go ithuta ga rena mehlaleng yeo go ka re thibela gore re se gate megato yeo e ka re lebišago go šele. Ke eng seo yo mongwe le yo mongwe wa rena a swanetšego go se dira?

Rapela Modimo gore a go thuše go lemoga maikemišetšo a pelo ya gago.

Jehofa ke “mohlahlobi wa dipelo.” (1 Dikor. 29:17) Modimo “ke yo mogolo go feta dipelo tša rena gomme o tseba dilo tšohle.” (1 Joh. 3:20) Modimo a ka se forwe. Ge e ba re rapela Jehofa gomme re mmotša ka bolokologi dilo tšeo di re tshwenyago, maikwelo a rena le dikganyogo tša rena, gona a ka re thuša gore re lemoge maikemišetšo a dipelo tša rena. Le gona re ka kgopela Modimo gore ‘a bope pelo e sekilego ka go rena.’ (Ps. 51:10) Ka gona, ge e ba re nyaka go lemoga seo se lego ka dipelong tša rena, gona ga se ra swanela go hlokomologa tokišetšo ya thapelo.

Hlwaya tsebe nakong ya diboka tša Bokriste.

Go hlwaya ga rena tsebe nakong ya diboka tša Bokriste go ka re thuša gore re bone seo ge e le gabotse se lego ka garegare ga rena—ka dipelong tša rena. Gaešita le ge re ka se hwetše tsebišo e mpsha ka mehla ge re eya dibokeng, go ba ga rena moo go ka kaonefatša kwešišo ya rena ka melao ya motheo ya Beibele gotee le dikgopotšo tše bohlokwa tšeo di re thušago go hlahloba maikemišetšo a dipelo tša rena. Ge re dutše re kaonefatša motho yo re lego yena ka gare, dikarabo tša bana babo rena le dikgaetšedi dibokeng le tšona di ka re thuša kudu. (Die. 27:17) Re ka ba kotsing e kgolo ge e ba re ipea lekatana go e na le go ba dibokeng tša Bokriste ka mehla. Go ipea lekatana go ka dira gore re ‘itsomele dikganyogo tša rena tša boithati.’ (Die. 18:1) Ka gona re tla ba re dira gabotse ge re ka ipotšiša gore: ‘Na ke setlwaedi sa ka go ya dibokeng tšohle gomme tša nkhola?’—Baheb. 10:24, 25.

Pelo ya rena ya moradia e ka re fapoša dibopegong tše ntši tša maphelo a rena. Anke re hlahlobeng tše nne tša tšona: go phegelela dilo tše di bonagalago, go diriša dino tše di tagago, bagwera bao re ba kgethago le seo re itapološago ka sona.

Go phegelela dilo tše di bonagalago.

Ke ga tlhago gore motho a kgotsofatše dikganyogo tša gagwe tša nama. Lega go le bjalo, Jesu o ile a bolela ka mohlala woo o re lemošago ka kotsi ya go tšeela godimo kudu dilo tše di bonagalago. Go se sengwe sa diswantšho tšeo a ilego a di diriša, Jesu o re kgopela gore re nagane ka monna yo mongwe wa mohumi yoo dintlo tša gagwe tša polokelo di bego di tletše. Ka baka leo, o be a se na moo a ka bolokelago puno ya gagwe e nngwe. Monna yoo o ile a rulaganya gore o tla phušola dintlo tša gagwe tša polokelo gomme a age tše kgolwanyana. O ile a ipotša gore: “Ke tla . . . kgobela mabele a ka ka moka le dilo tša ka ka moka tše dibotse moo, ke moka ka re go moya wa ka: ‘Moya, o na le dilo tše dintši tše dibotse tše di kgobeletšwego nywaga e mentši; iketle, eja, enwa gomme o ipshine.’” Eupša monna yo wa mohumi o ile a palelwa ke go lemoga therešo ye e bohlokwa: Bophelo bja gagwe bo be bo ka fela bjona bošegong bjoo.—Luka 12:16-20.

Ge re dutše re gola, re ka thoma go tshwenyega kudu ka gore re rulaganye go ba le tšhireletšego ka tša ditšhelete mohlang re tšofetše gomme ra thoma go lokafatša taba ya go šoma diiri tše di oketšegilego le bošegong bja diboka, goba  ra thoma go hlokomologa boikarabelo bja rena bja Bokriste ka tsela e itšego. Na ga se ra swanela go phema kgopolo e bjalo? Goba re ka ba re sa le ba bafsa gomme re lemoga gore ga go modiro o kaone go feta go ba tirelong ya nako e tletšego. Eupša na re šuthišetša pele taba ya gore re thome go bula madibogo, re ipotša gore re swanetše go thoma pele ka go šireletšega ka tša ditšhelete? Na ga se ra swanela go dira sohle seo se lego matleng a rena gona bjale gore re hume go Modimo? Go tseba mang gore re tla ba re sa phela gosasa?

Go dirišwa ga dino tše di tagago.

Diema 23:20 e re: “O se ke wa ba gare ga bao ba nwago beine kudu.” Ge e ba motho a na le kganyogo e matla ya go kganyoga dino tše di tagago, a ka lokafatša mokgwa wa go nwa ka mehla. A ka bolela gore o nwa ka morero wa gore a iketle, e sego wa go tagwa. Ge e ba re nyaka dino tše di tagago gore re iketle, leo e ka ba lebaka le lebotse la gore re hlahlobe maikemišetšo a dipelo tša rena.

Bagwera bao re ba kgethago.

Therešo ke gore re ka se pheme ka mo go feletšego go ba le batho ba sa dumelego ba bjalo ka bao ba lego sekolong, mošomong le bodireding. Lega go le bjalo, go gwerana le bona ke taba e nngwe. Na re lokafatša segwera se bjalo le bona ka go bolela gore ba na le dika tše dintši tše dibotse? Beibele e lemoša gore: “Le se ke la timetšwa. Ditlwaelano tše mpe di senya mekgwa e holago.” (1 Bakor. 15:33) Go fo swana le ge mpholo o monyenyane feela o ka šilafatša meetse a hlwekilego, go gwerana le batho bao ba sa ineelago go Modimo go ka šilafatša bomoya bja rena gomme gwa dira gore re amogele dipono tša lefase, mokgwa wa lona wa go apara, wa go bolela le wa boitshwaro.

Seo re itapološago ka sona.

Thekinolotši ya mehleng yeno e dira gore go be bonolo go hwetša boithabišo bja mehutahuta, gomme bontši bja bjona bo a belaetša goba ga bo swanele Mokriste. Paulo o ngwadile gore: ‘Anke ditšhila tša mohuta o mongwe le o mongwe le go bolelwa di se ke tša bolelwa gare ga lena.’ (Baef. 5:3) Go thwe’ng ge e ba dipelo tša rena di duma go bogela goba go theetša selo sa ditšhila? Re ka ipotša gore mang le mang o nyaka boiketlo goba boitapološo, e bile ke phetho ya motho ka noši gore seo o tla se dira bjang. Eupša anke re tšeeleng godimo keletšo yeo ya Paulo gomme re se dumelele mahlo a rena go bona ditšhila goba gore ditsebe tša rena di kwe ditšhila.

Ge e ba re gokeditšwe ke dilo tšeo di ratwago ke pelo ya rena ya moradia gomme re tlwaetše go lokafatša boitshwaro bjo bo fošagetšego, re ka kgona go dira diphetogo. (Baef. 4:22-24) Ela hloko mehlala e mebedi ya mehleng yeno.

Miguel * o ile a swanelwa ke go lokiša pono ya gagwe ka dilo tše di bonagalago. O re: “Nna le mosadi wa ka le morwa wa rena re dula nageng yeo taba ya go ba le dilo tša morago bjale tša thekinolotši le tša manobonobo e tšeelwago godimo kudu. Lebakeng le lengwe bophelong bja ka, ke ile ka ineela ka mo go feletšego gore ke hwetše dilo ka moka tšeo nka kgonago go di hwetša mo lefaseng, ke ipoditše gore nka kgona go dira seo ntle le go rata dilo tše di bonagalago. Go se go ye kae ke ile ka lemoga gore go kitimiša dilo tše di bonagalago ke go khupetša phefo ka kobo. Ke ile ka rapela Jehofa mabapi le dipono tša ka le maikemišetšo a pelo ya ka. Ke ile ka mmotša gore lapa la ka ka moka le nyaka go mo hlankela ka botlalo. Re ile ra kgona go dira phetho ya go nolofatša maphelo a rena gomme ra hudugela moo go bego go nyakega bagoeledi ba oketšegilego. Go se go ye kae re ile ra ba babulamadibogo. Re ile ra lemoga gore ga re nyake dilo tše dintši tše di bonagalago gore maphelo a rena a be le morero le lethabo.”

Phihlelo ya Lee e bontšha kamoo go itlhahloba ga gagwe ka potego go mo thušitšego go tlogela bagwera ba babe. Lee o re: “Ka baka la mošomo wa ka, ke be ke kopana le batho ba bantši bao ke gwebišanago le bona go tšwa dinageng dišele. Ke be ke tseba gore moo ke kopanago le bona go be go nwewa kudu, eupša ke be ke thabela go kopana le bona. Ke gantši ke fetela ka kua ga go tšea mahlo a tšhipa, eupša ka morago ga moo ke be ke itsholela seo. Ke ile ka swanelwa ke go hlahloba pelo ya ka ka potego. Tayo e tšwago ka Lentšung la Modimo gotee le ditšhišinyo tša bagolo di ile tša nthuša go bona gabotse gore seo ke bego ke tloga ke se nyaka e be e le go gwerana le batho bao ba bego ba sa rate Jehofa. Ga bjale ke dira mediro ya ka ya kgwebo ka mogala ge e ba go kgonega gomme ke bonana ka sewelo le bao ke gwebišanago le bona.”

Re swanetše go itlhahloba ka potego gomme re lemoge maikemišetšo a dipelo tša rena. Ge re dutše re dira bjalo, re swanetše go kgopela thušo ya Jehofa ka thapelo, re gopola gore “o tseba diphiri tša pelo.” (Ps. 44:21) Le gona Modimo o re neile Lentšu la gagwe leo le ka šomago bjalo ka seipone go rena. (Jak. 1:22-25) Dilo tše dingwe tše bohlokwa ke dikgopotšo le tayo tšeo re di hwetšago ka dikgatišo tša rena le diboka tša Bokriste! Ka go diriša ditokišetšo tšeo, re ka šireletša dipelo tša rena gomme ra dula re sepela ditseleng tša toko.